Šakali napadajo mlado srnjad in ovce

»Lepo je bilo nekdaj iti po Sorškem polju in videvati srne, poljske zajce, fazane in prepelice. Zdaj te idile ni več,« ugotavlja kmet Danijel Novak z Jame. Glavni krivec za to, da je na polju vse manj srnjadi, naj bi bil šakal.

Jama – Danijel Novak gospodari na manjši kmetiji na Jami pri Kranju. Obdeluje štiri hektarje kmetijskih zemljišč, skrbi za tri hektarje gozda in redi od deset do petnajst goved – krave dojilje in bike. Letos je tako kot vsi drugi kmetje na Sorškem polju občutil posledice suše – žito jo je še kar dobro odneslo, pri koruzi za siliranje in pri krompirju je bilo od petdeset do sedemdeset odstotkov manj pridelka. Kako bodo na kmetiji ob tolikšnem izpadu krme preživeli zimo? »Na srečo imamo nekaj rezerve krme iz prejšnjih let, malo bomo zmanjšali čredo,« je dejal Danijel.

Na kmetiji so letos po žetvi ječmena posejali koruzo, ki so jo potlej, ko je zrasla, sproti želi in jo svežo krmili govedu. Ob koncu novembra je bila to verjetno zadnja še stoječa koruza na Sorškem polju in zato tudi glavni cilj divjadi. A kolikor manj je bilo na njivi koruze, toliko več je bilo na njej objedenih mlečno zrelih storžev. Danijel je najprej za to okrivil domačega psa, nato pa na ogled njive povabil lovca, ki sta izključila krivdo jazbeca in divjega prašiča ter posumila na šakala. Na kmetiji tudi sicer še ne vedo, kdo jim redno odnaša kokoši – lisice ali šakali.

Na Sorškem polju ne opažajo več srnjadi

Navzočnost šakalov v lovišču povezuje Danijel tudi s tem, da na Sorškem polju v zadnjih dveh letih ne opaža več srnjadi, a še pred leti je videval cele trope. »Lepo je bilo nekdaj iti po polju in videvati srnjad, poljske zajce, fazane, prepelice … Zdaj te idile ni več,« je dejal Danijel, ki ob vsem tem pričakuje, da bodo lovci za zaščito srnjadi vendarle ukrepali zoper šakale.

Šakali so sicer prehranski oportunisti oziroma vsejedi, a Branko Dobrin, starešina Lovske družine Sorško polje, dvomi, da bi objedali koruzne storže, saj imajo raje živalsko hrano kot pa rastlinsko. Glede stanja srnjadi se strinja z ugotovitvami kmeta. V lovišču je samo še starejša srnjad, a še te je bolj malo. Prirastka ni, ker šakali pokončujejo mladiče. »V lovski družini zato tudi težko izpolnjujemo letne načrte odstrela srnjadi,« je dejal Dobrin in poudaril, da so v družini nemočni: šakalov je preveč, odstrel pa omejen.

Največ šakalov je v nižinskih loviščih

Šakali so se v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji prostorsko in številčno zelo hitro razširili. Danes so prisotni skoraj po celotnem območju države. Pred štirimi leti jih je bilo po ocenah od 900 do 1300, zdaj naj bi jih bilo še več. Navzoči so tudi v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju, še zlasti v nižinskem delu med Radovljico in Ljubljano, pa tudi v gričevnatih delih lovišč. V nižinskih loviščih ugotavljajo, da se je zaradi šakalov zmanjšala številčnost srnjadi, predvsem mladičev in enoletne srnjadi. Napadajo tudi rejne živali, še zlasti drobnico, letos novembra so v dveh napadih na Bledu pokončali devet jagnjet.

Ministrstvo odobrilo dodatni odstrel

Do leta 2020 je bil šakal v Sloveniji zavarovana živalska vrsta, potlej, ko je postal lovna divjad, so tudi v Gorenjskem lovsko upravljavskem načrtu prvič načrtovali odstrel. V letu 2020 so jih upravljavci lovišč uplenili petnajst, v to so vštete tudi izgube zaradi prometa. Načrt za dvoletno obdobje 2021–2022 predvideva »odvzem« 38 šakalov, dopušča pa tudi 30-odstotno preseganje načrta. Kot je pojasnil Blaž Černe iz blejske območne enote zavoda za gozdove, so upravljavci lovišč že do konca avgusta uplenili 49 šakalov, s čimer so dosegli načrt in dopustno preseganje, zato je območno združenje upravljavcev lovišč zaprosilo za povečanje odstrela še za dvajset šakalov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na podlagi mnenja zavoda za gozdove septembra odobrilo dodatni odstrel.