Ohcet in prežovci

Tunjiške zgodbe (16)

Vrata so se odprla in iz hiše je stopila nevesta, oblečena v svečano poročno obleko. Peš ali pa z zapravljivčkom so odšli proti cerkvi. Godec jim je vso pot igral na harmoniko. Toda po navadi jih je že za prvim ovinkom čakala šranga. Cesta je bila pregrajena z vrvjo, na cesti pa so mlatili pšenico, klepali kose in opravljali druga kmečka opravila. Za svate se niso hoteli prav nič zanimati. Končno je godec le zaprosil šrangarje, naj jih pustijo naprej, toda ti se zlepa niso vdali, spet so zahtevali plačilo za pijačo, ki so jo imeli na mizi. Pogajanja so bila trda, ker je bila cena visoka. Po dolgotrajnem hudomušnem prerekanju so se le pogodili za ceno. Vsak od svatov je moral nato popiti kozarček vina, potem pa so lahko odšli naprej v cerkev na poroko. V cerkvi se je morala nevesta ves čas tiščati k ženinu, in to zato, da ji bo ostal zvest vse življenje. Ko sta bila že poročena in sta drug drugemu nataknila prstana, so odšli proti ženinovemu domu. Na novem domu nevesta ni smela prestopiti praga, ker bi ji to prineslo nesrečo v zakon. Starešina jo je moral v naročju prenesti v ženinovo hišo in jo izročiti tašči. Ona jo je nato trikrat vodila okrog obložene mize, pri tem pa ji je govorila: »Jaz te sprejmem z vinom in pogačo, ti pa mene z dobro voljo in veliko sreče.«

Svatje so se posedli okrog obložene mize. Pojedli so juho, godec pa jim je zaigral poskočno polko, da so se morali vsi zavrteti. Muzikant je znal ušpičiti marsikaj smešnega, da je zabaval svate. Pred polnočjo, ko je bila zabava na višku in najbolj vesela, pa so vaški fantje, rekli so jim prežovci, na svatbo prignali našemljeno kamelo, ki so jo hoteli prodati za čim boljšo ceno, tokrat za hrano in pijačo. Kamelo so svatje spraševali vsemogoče stvari, na primer koliko otrok bosta nova zakonca imela. Kamela je odgovarjala z udarci noge ob tla. Ko so končno le sklenili kupčijo, so kamelo pobili. Prežovci pa so si na koncu vedno izgovorili pravico do kamelje kože, saj so si plahto za kožo vedno izposodili in so jo morali vrniti.

Prežovci so se na svatbi napili vina in so pijani radi naredili kakšno neprijetno neumnost. Po navadi so ukradli leseno hišno stranišče in ga odnesli na sredino ceste, razdrli so kmečki voz in ga na vrhu strehe zopet sestavili. Po vasi so z oken pobrali rože in jih razstavili okoli ukradenega stranišča. Vsa vaška polkna so znosili na kup na sredino ceste in še in še bi lahko naštevali. Dan po ohceti so gospodinje jezne iskale svoje rože in polkna in se prepirale, čigavo je kaj. Da so domači lahko spravili voz s strehe, so morali najeti nekaj močnih fantov, največkrat prav tiste, ki so ga spravili gor na streho. Za lon so skupaj popili še tisto vino, ki je ostalo od ohceti.

O vsem tem početju prežovcev se je po vasi še dolgo govorilo. Nekaterim je bilo vse to všeč, nekateri, posebno tisti, ki so bili prizadeti, pa so nabrite falote preklinjali. Po nekaj dneh so fantje in dekleta v vasi pripravili veliko gostijo, na kateri so zajedli in zapili ves denar, ki so ga izterjali od ženina. Na to zabavo so vedno povabili tudi novoporočenca.

(Konec)