Burduš ostaja v muzeju

Burduš, prvi reševalni helikopter pri nas, bo vsaj še nadaljnjih pet let »letel« v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

Mojstrana – Helikopter Agusta Bell-47J-2A »Ranger«, imenovan tudi burduš, je legenda med helikopterji in prvi, ki je pred več kot pol stoletja začel zgodbo slovenskega helikopterskega reševanja v gorah. Od leta 2017 je del stalne razstave v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. »Zbrali smo se, da obeležimo podpis pogodbe s slovensko policijo, ki jo obnavljamo na pet let, o hrambi helikopterja v našem muzeju, ki si ga na letni ravni ogleda okrog petdeset tisoč ljudi. S tem, da je helikopter na ogled, skrbimo za promocijo slovenske policije, Slovenskega planinskega muzeja in za promocijo naše skupne tehniške dediščine,« je poudaril direktor Gornjesavskega muzeja Jesenice Aljaž Pogačnik, ki je v petek skupaj z v. d. generalnega direktorja slovenske policije Boštjanom Lindavom podpisal pogodbo še za nadaljnjih pet let.

»To je pionirski eksponat, ker gre za prvi helikopter slovenske policije, ki je bil hkrati prvi reševalni helikopter za gorsko reševanje. Slovenski planinski muzej se je izredno potrudil, da je helikopter predstavljen ob boku zgodovine slovenskega planinstva, slovenskega gorskega reševanja,« je poudaril Boštjan Lindav. Da je burduš prišel v Slovenski planinski muzej, je bil velik logistični zalogaj. Leta 2017 je bil o tem posnet tudi krajši film, ki so ga predvajali ob tej priložnosti. »Če imamo skupen cilj in skupne interese, lahko delamo neverjetne stvari. Podiramo vhode, damo helikopter v muzej, ga dvignemo pod strop in vrata spet zapremo. Fantastična zgodba,« je bil navdušen Lindav.

Svojo pot je burduš začel leta 1967, ko je prišel v takratno letalsko enoto milice z namenom podpore pri rednih policijskih nalogah na ravninskem terenu. Prvo gorsko reševalno intervencijo je opravil marca 1968, ko je pod Mojstrovko šest turnih smučarjev zasul snežni plaz. Iz Koče na Gozdu na Vršiču je v dolino uspešno pripeljal hudo poškodovano smučarko.

Kmalu se je sicer izkazalo, da ni najprimernejši za gorsko reševanje, ker je bil, kot je pojasnil sedanji vodja Letalske policijske enote Dejan Kink, sposoben prepeljati samo tri osebe naenkrat. »Ta helikopter je bil zmožen doseči višino nekje 2100 metrov. Vemo, da so naše gore precej višje, zato se je dokaj hitro, v osemdesetih letih, pristopilo k nabavi večjih in zmogljivejših helikopterjev,« je pojasnil Kink in dodal, da je v njihovi floti trenutno šest aktivnih helikopterjev, »s posodabljanjem in zaposlovanjem novih kadrov pa utrjujemo svoj položaj učinkovite enote za podporo iz zraka. V času svojega obstoja smo opravili na deset tisoče ur naleta, pomagali tudi ogromno ljudem ...« Hkrati s podpisom pogodbe so v Slovenskem planinskem muzeju odprli zgodovinsko razstavo o 55-letnici Letalske policijske enote.