Baterije si napolni v gozdu

Novi župan Železnikov Marko Gasser živi na kmetiji v Zgornjih Danjah, najvišje ležeči slovenski vasi. Prav ljubezen do podeželja in težave, s katerimi se tam soočajo, so bile ključne, da se je pred leti podal v lokalno politiko. Dobršen del življenja je sicer preživel v mestu, zato je, kot pravi, seznanjen tudi s problemi meščanov.

Železniki – Novi župan Železnikov Marko Gasser je zadovoljen, da se je zmage veselil že po prvem krogu volitev, saj je bila kampanja zelo naporna. »Preveč sem si za­stavil, da si ne bi očital, da nisem naredil vsega, kar je možno. Tako je pri vsaki stvari, ki se je lotim,« nam je zaupal 42-letni Gasser, ki se zaveda, da je pred njim ogromno dela. Tako je že zavihal rokave in se začel dogovarjati za sestanke, ki ga po prevzemu funkcije že čakajo tudi na nekaterih ministrstvih …

O prvih potezah

Najprej se bo seznanil z aktualnimi projekti. Pomembno se mu zdi, da se pravočasno konča gradnja protipoplavnih ukrepov na Selški Sori in da čim prej rešijo vloženo pritožbo, ki zavira začetek gradnje obvoznice v Železnikih. Zavzemal se bo tudi za obnovo regionalnih cest, predvsem ceste od Škofje Loke do Praprotna, ki je ključna za gospodarstvo na Selškem, ter skozi Sorico in proti Soriški planini. Ena prvih nalog bo tudi iskanje hitre rešitve za dodatne vrtčevske kapacitete, saj zna s prihodnjim šolskim letom priti do velikega pomanjkanja prostih mest v vrtcih. Prav tako že načrtujejo pripravo novega občinskega prostorskega načrta, vključno z območji za stanovanjsko gradnjo. »Izobražen kader odhaja, ker nima kje zidati,« je zaskrbljen Gasser. Obljublja, da bo v dolino pripeljal tudi pediatra, da se bodo zelo hitro lotili iskanja možnosti za čimprejšnjo izgradnjo doma starejših …

Za župansko kandidaturo se je odločil že pred tremi leti, »predvsem zaradi neposluha občinske politike do podeželja ali določenih projektov, ki bi bili lahko izpeljani, pa zaradi neaktivnosti niso bili ali pa niso bili narejeni kvalitetno v skladu s projektantskimi načrti.«

V vasici z dvema naseljenima hišama

Gasser, ki je po izobrazbi inženir kmetijstva in krajine, se je pred letom in pol s soprogo in tremi otroki iz Železnikov preselil na podedovano kmetijo v Zgornje Danje na 1100 metrih, v najvišje ležeči slovenski vasi, kjer sta danes le še dve naseljeni hiši. Že kot otrok je rad preživljal čas na kmetiji v sosednjem Zabrdu, na kateri je odraščal njegove oče, a je do nje vodila slaba kolovozna pot. Tam se je začela Gasserjeva velika ljubezen do podeželja, ki pa je prinesla tudi zavedanje, kako zelo pomembna je komunalna infrastruktura za preživetje odročnih vasi. Prav to je bil ključni razlog, da se je nato leta 2006 podal v lokalno politiko in se kot občinski svetnik še posebej angažiral za obnovo komunalne infrastrukture.

Pred tem je bil tudi v državni politiki; bil je glavni tajnik podmladka SLS. Do leta 2007 je živel v Ljubljani, kamor se je preselil že med študijem. Delovne izkušnje je pridobival tudi na direktoratu za evropske zadeve in investicije na okoljskem ministrstvu ter centru za izobraževanje in svetovanje ekonomske fakultete. Po vrnitvi v Železnike pred desetletjem in pol se je podal na samostojno podjetniško pot in se posvetil obnovi kmetije v Zgornjih Danjah.

Dotrajane objekte je porušil in obnovil. Ima okoli 60 hektarov gozda in pašnikov. Skupaj s kmetom z Luž pri Šenčurju paseta čredo s 180–200 ovcami. »Bistveno je, da se krajina ne zarašča in da omogočimo prihodnjim rodovom, da bodo ostali tu,« je poudaril Gasser. Pred nekaj leti so imeli velike težave s pokoli volkov, proti njim pa se je Gasser boril tudi kot član komisije za upravljanje populacije velikih zveri na okoljskem ministrstvu.

S kmetijo ima še veliko načrtov, na dolgi rok tudi vzpostavitev butičnega turizma, še pred tem pa vpeljavo sadjarstva. Letos je že uredil sadovnjak s slivami, viljamovkami in jablanami sorte carjevič, zasadil je tudi leske. Vsako leto skuša obnoviti dva stara kozolca, ima jih namreč kar šestnajst. Včasih se je veliko ukvarjal s posekom lesa, zdaj to počne le še za sprostitev. »Za dva dneva grem v gozd, pa so moje baterije polne.« Prostega časa ima malo. Takrat se z družino odpravi v hribe ali pa vzame v roke kitaro ali harmoniko.