Veliki umi: Darwin

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 21. november 2022 / 11:14

»Darwin si je vedno želel živeti v mirnem podeželskem okolju. Tu je potem živel in delal do konca življenja skupaj z ženo, vse več otroki in nekaj služabniki, podeželje okoli njegovega doma pa je postalo del njegovega znanstvenega sveta. Darwin je bil človek navad. Vstajal je zgodaj in ob 7. uri šel na sprehod. Ob 7.45 je zajtrkoval, potem je v kabinetu delal do 9.30. To je bilo njegovo najproduktivnejše obdobje dneva. Na stol si je dal namestiti medeninaste noge s kolesci, da se je lahko zapeljal od mize do mize, čez naslona za roke pa je položil desko, da je lahko udobno pisal. Ob 9.30 je v salonu pregledal pošto, do 10.30 ležal na kavču, kjer so mu brali, potem se je vrnil v delovni kabinet in tam ostal do 12.15, ko je šel na sprehod s psom. Spotoma se je ustavil v rastlinjaku, da bi videl, kako potekajo njegovi poskusi, nato pa pot nadaljeval po peščeni stezi okoli ozkega gozdička nedaleč od hiše. Sledilo je kosilo, po kosilu pa je leže na kavču prebiral časnik in nato pisal pisma. Okoli 15. ure se je spet zleknil na kavč, medtem pa mu je žena ali katera od hčera brala kak roman. Ob 16. uri je šel na sprehod, po sprehodu popil kavo in potem delal do 17.30. Ob 19.30 je bila večerja, po večerji pa je z Emmo odigral dve partiji tavlija. Oba sta bila skrajno tekmovalna, Darwin se je na Emmo v šali jezil, če je zmagala: 'Uničila me boš, prav res!' Nekoč je pisal prijatelju Asi Grayu: 'Rezultat pri najini igri je zdaj takšen: ona, ubožica, je zmagala samo pri 2490 partijah, jaz pa, hura, hura, pri 2795!' Potem je bral kako znanstveno delo, ob 22.30 pa šel spat.« (str. 99–100)

Gornji odlomek je iz monografije o Darwinu. Izšla je v seriji Veliki umi, iz nje smo na tem mestu že predstavili knjige o Einsteinu, Freudu in Hawkingu. V izbranem odlomku to pot ne povzemamo njegovih znanstvenih dosežkov, ampak podoživimo njegov delovni dan. V takih monotonih, a urejenih dneh je namreč ustvaril večino svojih del. Odločilen pa je bil podvig, ki ga je opravil pred tem: s plovbo okoli sveta z ladjo Beagle in spoznanji, ki jih je doživel že med potovanjem, pozneje pa povzel v svoji revolucionarni teoriji evolucije, v knjigi O nastanku vrst (1859). Po njej v procesu razvoja in nastanka vrst ne preživijo najmočnejši (npr. dinozavri), ampak najbolj prilagodljivi. Med njimi je tudi naša vrsta, ki pa zdaj samo sebe ogroža z negativnim učinkovanjem na podnebne spremembe in ponovno grožnjo jedrskega spopada. Darwin, pomagaj!