Za kmetijstvo težko leto

Letošnje kmetijsko leto se končuje, pridelki so večinoma pospravljeni, čas je za »polaganje računov«: kakšna je bila letina in kakšen je (bo) finančni iztržek.

Letos je kmetijstvo po vsej državi pestila suša. Med regijami, ki jih je najbolj prizadela, je tudi Gorenjska, a tudi na Gorenjskem ni prizadela vseh območij enako. Najbolj so jo občutili na peščenih, prodnatih tleh, ki slabše zadržujejo vodo. Na teh območjih je bil pridelek krme – trave in koruze manjši od petdeset do sedemdeset odstotkov, ponekod še več; slabo so jo odnesle tudi vrtnine in krompir. V govedoreji, ki je glavna kmetijska dejavnost na Gorenjskem, se posledice izpada krme že kažejo. Kmetje, ki nimajo zadosti zaloge krme iz prejšnjih let, nakupi krme pa se jim ne splačajo, že zmanjšujejo stalež živine. Letošnja suša je še enkrat opozorila na to, da brez namakanja v prihodnje ne bo stabilne kmetijske pridelave in samooskrbe s hrano, zato bi morala država z omilitvijo pogojev pri izrabi vodnih virov, s finančnimi podporami in drugimi ukrepi bolj spodbujati kmete k namakanju kmetijskih zemljišč.

Suša je bila sicer letos največja težava gorenjskega kmetijstva, a ne edina. Požar na območju Potoške gore in Babe je prizadel sedemdeset hektarjev gozdov. Lubadar v smrekovih gozdovih se je po lanskem umirjanju letos zaradi suše in visokih temperatur spet zelo razmnožil in razširil. Na blejskem gozdnogospodarskem območju je po ocenah gozdarjev poškodoval devetdeset tisoč kubičnih metrov smreke ali približno trideset tisoč »kubikov« več kot lani.

Tudi divjad kmetom ni prizanašala. Na »črni listi« so bili spet divji prašiči, jelenjad pa tudi volkovi, ki so na planinskih pašnikih napadali drobnico in goveda.

Kmete (in kajpak tudi druge) je letos zelo prizadela tudi draginja. Mineralna gnojila so se v enem letu, med lanskim in letošnjim avgustom, podražila za 171 odstotkov, krmila za 39 odstotkov, energija in maziva za 33 odstotkov – in tako dalje. Ob tolikšni podražitvi gnojil je, recimo, kmet iz okolice Medvod že ukrepal in kupil gnojilo le za spomladansko dognojevanje žita, za gnojenje preostalih kmetijskih zemljišč pa ne.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 1. junij 2009 / 07:00

Na vižah tudi Dori in Zarja

Kvintet Dori bo na Večeru narečnih viž v Škofji Loki predstavil vzhodno-gorenjsko narečje, ansambel Zarja pa radovljiško.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...