Za kmetijstvo težko leto
Letošnje kmetijsko leto se končuje, pridelki so večinoma pospravljeni, čas je za »polaganje računov«: kakšna je bila letina in kakšen je (bo) finančni iztržek.
Letos je kmetijstvo po vsej državi pestila suša. Med regijami, ki jih je najbolj prizadela, je tudi Gorenjska, a tudi na Gorenjskem ni prizadela vseh območij enako. Najbolj so jo občutili na peščenih, prodnatih tleh, ki slabše zadržujejo vodo. Na teh območjih je bil pridelek krme – trave in koruze manjši od petdeset do sedemdeset odstotkov, ponekod še več; slabo so jo odnesle tudi vrtnine in krompir. V govedoreji, ki je glavna kmetijska dejavnost na Gorenjskem, se posledice izpada krme že kažejo. Kmetje, ki nimajo zadosti zaloge krme iz prejšnjih let, nakupi krme pa se jim ne splačajo, že zmanjšujejo stalež živine. Letošnja suša je še enkrat opozorila na to, da brez namakanja v prihodnje ne bo stabilne kmetijske pridelave in samooskrbe s hrano, zato bi morala država z omilitvijo pogojev pri izrabi vodnih virov, s finančnimi podporami in drugimi ukrepi bolj spodbujati kmete k namakanju kmetijskih zemljišč.
Suša je bila sicer letos največja težava gorenjskega kmetijstva, a ne edina. Požar na območju Potoške gore in Babe je prizadel sedemdeset hektarjev gozdov. Lubadar v smrekovih gozdovih se je po lanskem umirjanju letos zaradi suše in visokih temperatur spet zelo razmnožil in razširil. Na blejskem gozdnogospodarskem območju je po ocenah gozdarjev poškodoval devetdeset tisoč kubičnih metrov smreke ali približno trideset tisoč »kubikov« več kot lani.
Tudi divjad kmetom ni prizanašala. Na »črni listi« so bili spet divji prašiči, jelenjad pa tudi volkovi, ki so na planinskih pašnikih napadali drobnico in goveda.
Kmete (in kajpak tudi druge) je letos zelo prizadela tudi draginja. Mineralna gnojila so se v enem letu, med lanskim in letošnjim avgustom, podražila za 171 odstotkov, krmila za 39 odstotkov, energija in maziva za 33 odstotkov – in tako dalje. Ob tolikšni podražitvi gnojil je, recimo, kmet iz okolice Medvod že ukrepal in kupil gnojilo le za spomladansko dognojevanje žita, za gnojenje preostalih kmetijskih zemljišč pa ne.