S skladom do oživitve mestnih središč

V Združenju zgodovinskih mest Slovenije državi predlagajo, da ustanovi poseben nepremičninski sklad za razvoj in kakovostno upravljanje starih mestnih središč.

Kranj – V Združenju zgodovinskih mest Slovenije so zaskrbljeni zaradi propadanja starih mestnih središč, zato so vladi in pristojnim ministrstvom posredovali pobudo za ustanovitev nacionalnega Razvojnega nepremičninskega sklada za razvoj in kakovostno upravljanje zgodovinskih mestnih središč, v katerega bi povezali sredstva Stanovanjskega sklada, Eko sklada, ministrstva za kulturo ter sredstva z naslova upravljanja naložb državnih družb v turizmu. Ob tem želijo k ustanovitvi podobnih skladov spodbuditi tudi lokalne skupnosti. Pobudo so sicer oblastem predstavili že večkrat, pred dnevi pa so jo na skupščini v Kranju predstavili še novim državnim poslancem.

Mestna središča se praznijo

»Glede na razpravo na skupščini verjamem, da smo na dobri poti, da bo naša pobuda, naš apel k ukrepanju, da bodo naša mesta živela in se razvijala, slišana,« pravi generalna sekretarka združenja Mateja Hafner Dolenc. Kot je opozorila, se mestna središča v zadnjih 30 letih zapuščajo, vitalne mestne funkcije pa se selijo na obrobje. Tako je po podatkih združenja več kot 65 odstotkov prebivalcev mestnih jeder starih nad 65 let, od 35 do 40 odstotkov objektov v mestnih središčih pa je v celoti ali deloma praznih. Stanovanjske stavbe so v slabem stanju in potrebne celovite prenove, zato se prodajajo po relativno ugodnih cenah in tako postanejo lahek plen na divjem nepremičninskem trgu. A tudi novi lastniki nimajo interesa, da bi jih obnovili, zato objekti le še naprej propadajo, stanje kulturne dediščine se slabša, posledično pa je mestno središče vse manj privlačno za stanovalce, podjetnike, ponudnike, vlagatelje, obiskovalce in turiste.

»Predsednik vlade je najavil, da bo v tem mandatu 30 tisoč mladih dobilo stanovanja z možnostjo odkupa. Samo na Ptuju imamo na podstrešjih v starem mestnem jedru na voljo več kot šeststo praznih stanovanj. Treba je združiti vso stroko in definirati pogoje, kako naj se ta stanovanja preuredijo, ter jih mladim družinam ponuditi v odkup,« je dejal nekdanji ptujski župan Štefan Čelan. Kot meni, bi za celostne teritorialne naložbe v kulturno dediščino starih mest zadoščalo okoli tristo milijonov evrov državnih sredstev letno, še toliko naj bi se zagotovilo zasebnega kapitala.

Občine finančno prešibke

Kranjski podžupan Janez Černe je opozoril, da so občine finančno prešibke, da bi omenjeno problematiko reševale same. »Občani tudi večinoma ne razumejo, da občine nimajo na zalogi denarja za uveljavljanje predkupnih pravic, za vsakim nakupom nepremičnine pa mora stati pripravljen projekt, da se ve, kaj s stavbo sploh narediti,« je poudaril. Mestna občina Kranj je vlado in ministrstvo za kulturo že pred časom tudi opomnila, da naj preuredijo kulturnovarstvene režime, ki sedaj lastnikom pogosto predstavljajo previsoko oviro pri obnovi objekta.

Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic, tudi nekdanji župan zgodovinskega mesta Tržič, ocenjuje, da je predlog združenja zgodovinskih mest vreden občinske, državne in vseslovenske podpore. »V Sloveniji imamo več kot sto tisoč praznih nepremičnin, mi pa bi v vseh 212 občinah zidali na novo, na njivah in travnikih,« je ob tem opozoril.