Pekel in črne luknje

Včasih se zdi, da bolj ko fizika napreduje, manj si nasprotuje z religijo. Veliki pok je mogoče primerjati s stvarjenjem sveta, črne luknje pa lahko vidimo kot »vrata pekla«, kot konec tega sveta, njegovo uničenje …

O črnih luknjah

O črnih luknjah smo na tej strani pisali že leta 2019, ko je astrofizikom uspelo prvo od njih fotografirati. To je bila famozna slika supermasivne črne luknje v jedru galaksije Messier 87 z maso reda velikosti nekaj milijard Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope (EHT) računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. Preden nadaljujemo, ponovimo, kaj črna luknja sploh je. »Črna luknja je v astrofiziki teoretična zgostitev mase, katere težnostno polje je tolikšno, da ubežna hitrost (druga kozmična hitrost) presega hitrost svetlobe. Zato je dobila pridevnik 'črna', saj nič, niti svetloba, ne more uiti njeni težnosti. Čeprav je zveza 'črna luknja' zelo razširjena, teorija ne govori o kakršnikoli 'luknji' v običajnem pomenu besede.« (Vir: Wikipedija) / Nedavno se je v Sloveniji mudil nemški astrofizik Heino Falcke, eden izmed pobudnikov projekta Event Horizon Telescope. Preberimo nekaj njegovih izjav o aktualnem raziskovanju tega fenomena. »Črna luknja v resnici ni videti kot luknja, ampak je velika količina snovi, stisnjena na zelo majhnem območju. Prevladujoča sila v njej je gravitacija, ki je tako močna, da tudi svetlobi preprečuje, da bi jo zapustila. Ti pojavi zato pomenijo mejo našega znanja, saj jim nobena informacija ne more uiti. Vidimo lahko le, kaj gre v črno luknjo, ne vemo pa, kaj je v njej. Horizont dogodkov okoli črne luknje je zato temeljna meja znanosti, ki jo morda nikoli ne bomo zmogli preseči.« Si lahko kljub vsemu predstavljamo, kaj je v njih? »Temu včasih pravim ultimativna, zadnja bitka v znanosti. Vsa materija se zgosti v majhne in še manjše koščke. To je tako gosto, kot da bi se ves sončni sistem zgostil na velikost, manjšo od atoma … Za razumevanje bi morali dogodke izmeriti, tega pa ne moremo, saj bi vsakega, ki bi vstopil v črno luknjo, takoj zdrobilo in nam ne bi mogel sporočiti, kaj je videl.« Kako pa se spominja objave famozne fotografije iz leta 2019. »Vedeli smo, da bo to pomemben dosežek, a smo bili popolnoma osupli nad svetovnim odzivom. Fotografijo je videlo štiri milijarde ljudi in pol, mogoče celo več, kot jih je videlo posnetek pristanka na Luni. V šali sicer pravim, da je polovica ljudi po dveh tednih na to sliko že pozabila. A vendar je šlo za svetovni dogodek, saj si lahko videl nekaj čisto novega, česar ni pričakoval nihče … Tudi če niste znanstvenik, čutite, da gre za nekaj pomembnega. A ker stvar vidite, jo lahko tudi začnete razumeti. In to je velik dogodek, kakršen se znanstvenikom zgodi le enkrat v življenju.«

Vrata pekla

Kaj pa, če na fenomen črnih lukenj pogledamo z vidika religije. Heino Falcke: »Mislim, da znanost ne more ponuditi odgovora na vsa naša vprašanja. Nikoli ne bomo mogli razumeti, od kod vse izvira. Kaj je vir vsega? Kako so nastali zakoni narave? Kako je mogoče, da je na podlagi tako malo temeljnih zakonov narave nastal tako čudovit svet, kot je naš? Čeprav verjamem, da nam znanost lahko ponudi odgovore, nam ne more dati vseh. Ljudje so več kot znanost. Potrebujemo upanje, vero in ljubezen. Tega ni mogoče preliti v enačbe. In ne bi se želel ukvarjati z znanostjo brez svoje vere.« Falcke črne luknje imenuje tudi »vrata pekla«. »S tem sem hotel povedati, da gre za nekaj končnega, da gre za nekakšen konec prostora-časa. To so enosmerna vrata, noter lahko greš, pravzaprav bi lahko tudi preživel padec v črno luknjo oziroma bi si iz nje lahko ogledoval vesolje, vendar pa iz nje ne bi mogel več komunicirati. To se zame sliši kot pekel (smeh). Ko smo odkrili prasevanje (kozmično mikrovalovno sevanje ozadja), ki je signal velikega poka, so ga kolegi opisovali kot obraz boga. Prapok in črne luknje so na neki način ravno nasprotne. Veliki pok je trenutek stvarjenja, začetek prostora in časa, črne luknje pa konec, uničenje. Iskal sem simbol, s katerim bi ustvaril most med tema pojmoma, in tako je vzniknila ideja o vratih v pekel.« (Vir: intervjuja H. Falckeja za MMC RTV SLO in Delo)

Koga v pekel

Verjetno bi se mnogi strinjali, da bi kazalo nekatere prvake tega sveta z njega napoditi, jih vreči skozi »vrata pekla«, v najbližjo črno luknjo, ki pa je mnogo predaleč. V zadregi bi bili tudi, če bi hoteli sestaviti seznam tistih, ki sodijo v pekel, saj bi tudi največje grešnike že kdo zagovarjal. Odločanje o tem pač ni v naši pristojnosti.