Veliko zanimanje za samooskrbo

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gorenjska / / 10:19

Razmišljate o postavitvi sončne elektrarne na streho svoje hiše? Niste edini, v zadnjem času elektrodistributerji zaznavajo precejšen porast vlog za pridobitev soglasja. Število vlog se je močno povečalo tudi na Gorenjskem.

Kranj – Ena od pomembnejših tem letošnjega leta so visoke cene energentov. Negotova prihodnost evropske energetske (samo)oskrbe se je z začetkom ruske invazije v Ukrajini poglobila, razmere na globalnih trgih pa se odražajo tudi v zaskrbljenosti gospodinjstev, še toliko bolj ob začetku letošnje ogrevalne sezone.

Marsikdo razmišlja o večji samooskrbi z električno energijo oz. se odloči za investicijo, še posebno če je v preteklosti investiral v toplotno črpalko ali ima morda na dvorišču parkirano tudi električno vozilo. Že dlje časa smo priča tudi množičnemu kupovanju IR-panelov in električnih radiatorjev. »Zanimanje za postavitev samooskrbnih elektrarn je zaradi visokih cen električne energije vse manj pogojeno s subvencijami in sredstvi, ki jih posamezne institucije ponujajo fizičnim in pravnim osebam,« pojasnjujejo na Elektru Gorenjska, ki z električno energijo oskrbuje več kot devetdeset tisoč odjemalcev.

Precejšen porast zanimanja

Da je rast zanimanja za postavitev fotovoltaike na streho stanovanjske stavbe precejšnja tudi na območju Gorenjske, pričajo podatki Elektra Gorenjska. V letu 2020 so denimo izdali 482 soglasij za priključitev samooskrbnih elektrarn, lani je število preseglo tisoč, v letošnjem letu pa so denimo že do konca maja izdali devetsto soglasij, do sredine minulega meseca pa 1850 in izdelali že več kot 2900 izračunov pred priključitvijo. Hkrati raste tudi število dejanskih priključitev. Leta 2020 jih je bilo na območju, ki ga pokriva Elektro Gorenjska, priključenih 326, lani 551, v letošnjem letu pa že sedaj 860. Skupno je tako v omrežje priključenih že več kot 2.200 samooskrbnih sončnih elektrarn.

Kot so nam pojasnili na Elektru Gorenjska, so vloge za izdajo soglasij do konca septembra izdajali tekoče, kar pomeni, da je bila večina zaključena v zakonskem roku 15 dni za enostavne in 30 dni za zahtevnejše postopke. Zaradi nadgradnje informacijskega sistema, ki bo omogočil učinkovitejšo obravnavo posameznih primerov priključevanja, pa se je v minulem mesecu čas do izdaje soglasja nekoliko podaljšal. »V novembru 2022 se bodo vse zamude odpravile, hkrati bomo uporabnikom lahko zagotavljali še učinkovitejšo podporo,« zagotavljajo v Elektru Gorenjska.

Prvič zavračali vloge

Kako torej poteka priključitev na omrežje? Najprej je na elektrodistribucijsko podjetje treba poslati vlogo za soglasje za priključitev na omrežje. Za vzpostavitev samooskrbe je namreč treba pridobiti soglasje za priključitev naprave pri eni od petih elektrodistribucijskih družb, ki to nalogo opravljajo po pooblastilu sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo SODO. Na območju Gorenjske je za to pristojna družba Elektro Gorenjska.

Prav zaradi velikega zanimanja pa so bili letos prvič primorani zavrniti nekatere vloge – do sredine oktobra skupno 69, saj električno omrežje povsod ne omogoča priklopa. Uporabnikom, katerih vloga je bila zavrnjena, svetujejo povezovanje z drugimi uporabniki, ki imajo možnost priključitve, v t. i. skupnostno samooskrbo.

Gre za obliko proizvodnje električne energije za celotno ali delno pokrivanje potreb dveh ali več končnih odjemalcev. Običajno gre za večje elektrarne, ki se v omrežje priključujejo v točkah, kjer ni potrebe po dodatnih ojačitvah ali širitvah električnega omrežja.

Je lastna sončna elektrarna smotrna odločitev

Kot pravijo na Elektru Gorenjska, je fotovoltaika smotrna odločitev, dokler se velikost elektrarne načrtuje glede na dejansko porabo energije. »V Sloveniji za tipično gospodinjstvo zadostuje elektrarna moči okrog šest kilovatov. Vse, kar je večjih moči, vodi v neracionalno porabo električne energije, saj investitorji vedno hočejo porabiti vse proizvedene viške energije,« pravijo in dodajajo, da je smotrnost postavitve pogojena tudi s številom in tipom porabnikov energije, ki jih ima posamezno gospodinjstvo, zato je investicija seveda odločitev vsakega posameznika.

Tovrstne elektrarne oz. uporabniki, ki so lahko hkrati porabniki in proizvajalci električne energije, pa v omrežje prinašajo tudi negotovosti, na katere opozarjajo distribucijska podjetja. Eden od argumentov je, da so ti uporabniki vir nestabilnosti omrežja in da to brez prilagoditev in večjih investicij ni sposobno prenesti večjega navala priklopov. Vlaganja bi bila potrebna predvsem v ojačitve nizkonapetostnega omrežja. Investicije za doseganje ciljev iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta do leta 2030 pa so za področje celotne Slovenije ocenjene na dobre štiri milijarde evrov v obdobju od leta 2021 do 2030.