Nepremičninski trg se ohlaja
Slovenski nepremičninski trg je že dosegel vrh nepremičninskega cikla in prehaja v fazo upočasnitve oziroma ohlajanja, v polletnem poročilu ugotavlja Geodetska uprava.
Pričakujejo, da se bo zaradi visokih cen, nadaljnjega zviševanja obrestnih mer in dražitve stanovanjskih kreditov zmanjšalo tudi plačilno sposobno povpraševanje.
Ljubljana – Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje letošnjega leta, ki ga je prejšnji teden objavila Geodetska uprava (GURS), kaže, da se je število prodaj stanovanjskih nepremičnin nekoliko zmanjšalo, čeprav so cene dosegle nove rekordne vrednosti.
V Kranju stanovanja dražja za desetino
Število tržnih transakcij se je v primerjavi z drugo polovico lanskega leta zmanjšalo za od tri do štiri odstotke, upad pa gre predvsem na račun manjšega števila transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah, medtem ko je število transakcij s stanovanjskimi hišami ostalo na enaki ravni. V Kranju z okolico je bilo denimo v letošnjem letu evidentiranih 176 prodaj stanovanj, v drugi polovici lanskega leta pa 214. Število prodaj stanovanjskih hiš pa je na drugi strani naraslo z 92 na 99. V prvem polletju je bilo v državi sklenjenih okoli 17.300 tržnih poslov v vrednosti dobre 1,4 milijarde evrov.
Na ravni države so se cene rabljenih stanovanj v prvi polovici leta v primerjavi z drugo polovico lanskega leta zvišale za 12 odstotkov, cene hiš pa za osem odstotkov, kar predstavlja najvišjo polletno rast cen stanovanj in hiš od leta 2007, ko je GURS začel sistematično spremljati cene.
»Rekordna rast cen stanovanjskih nepremičnin je bila predvsem posledica visoke rasti cen stanovanj v največjih mestih. V Mariboru, Celju in Kopru so cene stanovanj poskočile za okoli 15 odstotkov, v Kranju in Ljubljani pa za okoli 10 odstotkov,« pojasnjujejo na GURS, kjer razloge za takšno rast cen poleg velikega povpraševanja vidijo predvsem v premajhni ponudbi novogradenj, občutni rasti gradbenih stroškov in visokih cenah zemljišč za gradnjo.
Kljub rekordnim cenam pa na GURS že zaznavajo upočasnjevanje oz. ohlajanje nepremičninskega trga: »Glede na to, da se je v Ljubljani že v drugi polovici leta 2021 število realiziranih transakcij s stanovanji zmanjšalo za skoraj dvajset odstotkov in da je v prvi polovici letošnjega leta prišlo do upada števila transakcij s stanovanji na ravni države, ki ga potrjujejo tudi preliminarni podatki za zadnje tri mesece, je tudi v bodoče pričakovati postopno podaljševanje časa prodaje in nadaljnji upad prodaje stanovanj in hiš na vseh območjih države.«
Kdaj nižje cene
Ko bo ponudba novih stanovanj, ki so še v gradnji, presegla plačilno sposobno povpraševanje in se bodo začele kopičiti zaloge neprodanih novih stanovanj, pa bodo začele padati tudi cene. »S kakšnim tempom naj bi se število transakcij zmanjševalo ter kdaj in za koliko naj bi začele padati tudi cene, pa seveda še ni mogoče napovedati,« pravijo.