Sveče, rože in kamenčki

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Slovenija / petek, 28. oktober 2022 / 11:03

Dan spomina na mrtve, praznik vseh svetih oziroma 1. november je bil in ostaja dan, ko se spominjamo svojih najdražjih, prijateljev in znancev, ki jih ni več med nami.

Še ko sem bila otrok, je bil ta praznik zame vedno nekaj posebnega. Že nekaj dni prej smo doma naredili ikebane in šopke, kupili sveče in se s polnim prtljažnikom odpeljali proti grobovom. Navadno sem imela v rokah večjo ikebano, ki jo je bilo treba po poti še posebno čuvati. Pikale so me iglice zelenja, po avtomobilu se je širil vonj krizantem in nageljnov. Ko smo vse skupaj položili na grob, sem se zagledala v spomenik in si ogledovala imena svojcev. Seveda večine nisem nikoli poznala, sem pa tisti trenutek imela občutek, da smo nekako povezani. Ker če ne bi bilo prastarega očeta, starega očeta in prastare mame ..., tudi nas ne bi bilo.

Tudi o tem smo govorili, ko smo po obisku grobov šli domov k sorodnikom in ko smo se lepo oblečeni družili pri prazničnem kosilu ali malici.

Ko danes premišljujem o prazniku, sem malce žalostna. Mnogi razmišljajo le o tem, kako bodo izkoristili podaljšan praznični konec tedna, kam bodo šli za krompirjeve počitnice in da je prižiganje sveč ter krašenje grobov zgolj nepotrebno onesnaževanje.

Pred dnevi sem na družbenem omrežju opazila polemiko o tem, kaj sploh nesti na grob. Zanimiva je bila zlasti tista glede kamenčkov, ki naj bi jih komunalna podjetja celo vozila v šole, da bi namesto sveč na grobove otroci polagali kamenčke.

Tudi mene je lani navdušila ideja o kamenčkih, pobarvanih s cvetjem in plameni, ki so jih na grobove polagali vnuki. Res lepa gesta ... Toda ali je res treba za to naročiti kamenje, ki ga pripelje tovornjak? Ali ni lepše, če otrok sam poišče kamenček ali dva, ju s starši ali sošolci poslika in ga ponosno prinese na grob, kjer počivajo sorodniki ...?

Akcija Manj sveč za manj grobov bo ob letošnjih praznikih aktualna v številnih krajih. Namesto sveč na grob bo v naši občini moč darovati denar za Osnovno šolo Jela Janežiča, za program za razvoj programa montessori. Tudi marsikje drugje bodo z dobrodelnimi prispevki pomagali pomoči potrebnim.

Gotovo je mnogo načinov, da se pokojnih ob bližnjih praznikih (in tudi druge dni v letu) spomnimo brez nakupovanja dragega cvetja in gore sveč, najbolj žal od vsega pa mi je, da v vedno manj sorodstvih še ohranjajo tradicijo s srečevanjem ob grobovih in nato na družinskih srečanjih. Zato sem bila prejšnji teden res vesela taščinega povabila, da tudi letos po obisku grobov vsi skupaj pridemo k njej na tradicionalno ocvirkovico.