Na požarišču sekali poškodovano drevje

Na območju Potoške gore in Babe, ki ga je spomladi zajel požar, so lastniki doslej posekali okoli tri tisoč kubičnih metrov poškodovanega in oslabelega drevja. Na zahodnem delu požarišča bo spravilo možno le z uporabo gozdne žičnice.

Potoče – Ob koncu marca je zagorelo na območju Potoške gore in Babe. Požar je zajel nekaj več kot 70 hektarjev površine, od tega dobrih 64 hektarjev gozdov in šest hektarjev površin v zaraščanju. Najprej je gorelo suho listje, suha trava in odpadle suhe veje, kasneje so se vnela tudi večja ležeča debla, ki so ostala v gozdu, pa tudi humus. Na več mestih se je ogenj razširil v podtalje in v krošnje dreves ter se razvil v kompleksen požar, zgorela je praktično vsa odmrla biomasa na tleh in v tleh.

Pri spravilu dali prednost iglavcem

Kakšno je stanje na požarišču dobre pol leta po požaru? Kot je dejal revirni gozdar Tomaž Polajnar, je sanacija, to je posek in spravilo poškodovanega drevja, doslej potekala predvsem v vzhodnem in severnem delu požarišča, na približno 25 hektarjev površine, kjer so reliefne razmere in možnost uporabe traktorja omogočale lažje in hitrejše spravilo. Na tem območju je požar tudi manj prizadel gozdove, med drevesnimi vrstami je tudi večji delež listavcev. V mešanih sestojih v vzhodnem delu so zaradi nevarnosti namnožitve lubadarja sekali predvsem iglavce, listavci so manj poškodovani in bodo še vedno poraščali prizadeto območje, vendar pa gozdarji pričakujejo, da se bodo sušili in jih bo v prihodnje treba posekati.

Zaradi žičnega spravila zaprta gozdna cesta

Na zahodni strani požarišča in na strmem pasu nad gozdno cesto doslej niso sekali poškodovanega drevja. »Drevje na tem območju je slabše kakovosti, delovne razmere pa so zelo zahtevne. Požar je to drevje zelo močno prizadel, zato tudi ni bilo nevarnosti, da bi se razvil smrekov lubadar in se razširil v nepoškodovane smrekove gozdove,« je dejal Tomaž Polajnar in dodal, da bo na tem območju spravilo možno le z žičnico. To načrtujejo v jesenskem in zimskem času, tedaj bo žičnica za dlje časa zaprla začetni del gozdne ceste, kar pomeni, da v tem času tudi ostalo območje ne bo dostopno z mehanizacijo.

V slabših sestojih ne bodo sekali

V gospodarsko slabših gozdovih, ki poraščajo reliefno zelo strme lege in skromna rastišča (čeri, drče, melišča), poseka ne bodo izvajali. Gozd – večinoma gre za sestoje črnega gabra in malega jesena, ki so jim primešane posamezne smreke in šopi bukve –, bodo obnavljal po naravni poti. »Mogoče bo treba razmisliti o poseku posameznih dreves, ki bi zaustavljala proženje kamenja,« je dejal Tomaž Polajnar in izrazil zadovoljstvo nad tem, da se smrekov lubadar na požarišču ni toliko razvil, da bi povzročal večje nevšečnosti in večji obseg škod; posušila so se le posamezna smrekova drevesa ali šopi dreves, ki pa so jih sproti posekali.

Veliko pričakujejo od naravne obnove

Pri obnovi gozdov na območju požarišča veliko pričakujejo od naravne obnove, še zlasti v presvetljenih sestojih in na strmih kamnitih površinah, kjer sadnja ne bi bila uspešna. Zdaj tudi za naravno obnovo niso najbolj ugodni pogoji, saj je letos nekoliko šibkejše semensko leto. Uspešnost naravne obnove bo tudi sicer zelo odvisna od divjadi. Tomaž Polajnar napoveduje, da bo zaradi velike prisotnosti divjadi verjetno uspeh rasti mladic gozdnega drevja zelo slab, še posebej zato, ker je divjad območje zaradi obraščanja z mlado travo še bolj poselila.

Vzgoja sadik iz lokalnega semena

Prizadetih površin doslej še niso obnavljali po umetni poti, torej s sadnjo sadik gozdnega drevja. »Umetno bi lahko obnovili od tri do pet hektarjev površine, vendar pa bo obseg in potek takšne obnove odvisen od pripravljenosti lastnikov in od razpoložljivih sadik,« je dejal Tomaž Polajnar in poudaril, da s sajenjem ni treba hiteti. Najprej naj se ožgana površina obraste s travo, ki bo preprečevala spiranje površinske zemlje; do takrat pa bi se lahko zemlja tudi mikrobiološko okrepila za rast. Kot je ob tem dejal Ivan Srečnik, vodja krajevne enote Preddvor, bo obnova potekala s sadikami, ki jih bodo vzgojili iz lokalnega semena. V ta namen so v bližini že izbrali semenske sestoje, v katerih naj bi nabirali seme. Nabiranje semena bo odvisno od semenitve posameznih drevesnih vrst. V bližnji prihodnosti naj bi nabrali seme bukve in smreke, žal je bil letos obrod bukve nekoliko slabši kot običajno.

Zahtevna sanacija gozdne ceste in vlak

Na območju požarišča bo najbolj zahtevna naloga sanacija gozdne ceste in odcepov gozdnih vlak, na katerih so zaradi vožnje mehanizacije, valjenja kamenja, vremenskih razmer in iz drugih razlogov nastale poškodbe vozišča. V prihodnje pričakujejo tudi sušenje posameznih dreves ali skupin dreves, ki jih bo tudi iz ekonomskega razloga smiselno posekati in uporabiti za pripravo drv.