Stoletna zgodovinska vloga Erjavčeve koče

Leseno kočo, ki so jo leta 1901 postavili člani kranjske sekcije nemško-avstrijskega planinskega društva Alpenverein, so po prvi svetovni vojni prevzeli člani Slovenskega planinskega društva, jo obnovili in 30. julija leta 1922 ponosno predali namenu.

Vršič – Veliko nostalgije na včasih bolj romantične gorniške čase je prevevalo misli marsikoga, zbranega v soboto, 15. oktobra, na Vršiču ob stoletnem jubileju Erjavčeve koče v slovenskih rokah, ki so ga pripravili člani Planinskega društva Jesenice. Predsednik društva Ivo Ščavničar, predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan in drugi govorniki so orisali zgodovino priljubljene gorske postojanke, ki je na nadmorski višini 1615 metrov odprta tudi pozimi. Skrb vseh generacij osebja je vedno kar najbolj ustreči planincem s ponudbo in zagotoviti varno zavetje, tudi v najtežjih vremenskih razmerah, včasih tudi neprijaznega in s strelami zaznamovanega Vršiča.

Leseno kočo, ki so jo leta 1901 postavili člani kranjske sekcije nemško-avstrijskega planinskega društva Alpenverein, so po prvi svetovni vojni prevzeli člani Slovenskega planinskega društva, jo obnovili in 30. julija leta 1922 ponosno predali namenu. Prevzem v slovenske roke je takrat pomenil veliko dejanje gorečih planinskih zanesenjakov, sovpadal je s krepitvijo narodne zavesti. Po drugi svetovni vojni je koča začela pisati novo zgodovino pod okriljem Planinskega društva Jesenice s posodabljanji ter z izgradnjo novega objekta leta 1993. Na srečanju so se spomnili še enega letošnjega okroglega jubileja, stoletnice Knafelčeve markacije, ki planince varno vodi po deset tisoč kilometrov označenih in urejenih pohodnih poti v Sloveniji. Jeseniški markacisti so ob tej priložnosti predstavili delo na svojih poteh. Skrbijo za štiriindvajset poti v skupni dolžini nekaj več kot osemdeset kilometrov.