Nasprotujejo obdavčitvi plačil OMD

V kmetijsko-gozdarski zbornici opozarjajo, da so plačila OMD le nadomestilo za višje stroške kmetovanja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

V Sloveniji je na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost skoraj tri četrtine vseh kmetijskih zemljišč, plačila OMD pa prejema 46.661 kmetij od skupno 55.766.

Kranj – Po sedanjem zakonu o dohodnini so celotna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (plačila OMD) izvzeta iz obdavčitve, po vladnem predlogu zakonskih sprememb, ki jih bo državni zbor obravnaval na eni od prihodnjih sej, pa naj bi iz obdavčitve izvzeli le polovico teh plačil, od druge polovice, kar na letni ravni pomeni 24 milijonov evrov, pa bi kmetje morali plačati dohodnino.

V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije se s takšno rešitvijo ne strinjajo, zato so na »sporni« zakonski člen vložili amandma. Kot poudarjajo, plačila OMD niso dohodkovna plačila, ampak so le nadomestilo za delno pokrivanje višjih stroškov, ki jih prinaša kmetovanje na območjih, kjer so težji pogoji za obdelovanje zemljišč. Kmetovanje na teh območjih je tudi v širšem družbenem interesu, saj je pomembno za ohranjanje krajine in za poseljenost teh območij.

Obdavčenje polovice plačil OMD bi najbolj prizadelo srednje in male kmetije, vplivala pa bi tudi na socialni položaj kmetov. »Višja davčna osnova lahko pomeni nižji otroški dodatek, izgubo pravice do štipendije, višje plačilo vrtca, izgubo socialne pomoči …« opozarjajo v zbornici in dodajajo, da predlagane spremembe zakona o dohodnini poslabšujejo tudi položaj kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo. Predlagani zakon namreč znižuje višino priznanih normiranih odhodkov z 80 na 40 odstotkov. To pomeni, da se jim bodo v davčno osnovo vštevali vsi prihodki nad 20 tisoč evrov, po sedanji ureditvi se jim vštevajo prihodki nad 40 tisoč evrov. Kot pravijo v zbornici, se jim zaradi tega obetajo tudi višji prispevki za socialno varnost in nižje pravice iz javnih sredstev.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 12. avgust 2008 / 07:00

Vaginalni zobje

V kombinaciji grozljivke, družbene satire in neobičajne komedije spoznate sanje vsake ženske in nočno moro moških.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Anketa: Prvič v šolo

V četrtek je bil prvi šolski dan, za 18 tisoč prvošolčkov pa sploh prvo srečanje s šolo. Kako so doživeli prvi šolski dan, smo povprašali otroke v podružnični šoli v Dražgošah, kjer imajo letos v prve...

Šport / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Slovenija druga

S tekmo med Slovenijo in Črno goro se je v Kranju v nedeljo končal tridnevni vaterpolski turnir za kadetsko kategorijo.

Prosti čas / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Osvežil se je v bazenu

Kranjčan Tomo Kovačič, profesor športne vzgoje na Ekonomski gimnaziji Kranj in z dopolnjenim petdesetim letom tudi upokojen mednarodni košarkarski sodnik, je pred kratkim z okoli sto dvajs...

GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

V mestu in pod njim

Tale »mihovanja« sicer pišem na gorenjskem jugu, v t. i. ruralnem okolju. Zato naj zdaj, ko sem v Parizu, še enkrat izkoristim priložnost, da jih napišem v veleurbanem. Veliko se je spremenilo v...

GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Od kdaj je šola obvezna?

Leta 1774, ko je v habsburški monarhiji vladala cesarica Marija Terezija, so izdali Splošno šolsko uredbo. Uvedla je obvezen pouk za otroke od šestega do dvanajstega leta. Na podeželju so bile šo...