Nasprotujejo obdavčitvi plačil OMD
V kmetijsko-gozdarski zbornici opozarjajo, da so plačila OMD le nadomestilo za višje stroške kmetovanja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
V Sloveniji je na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost skoraj tri četrtine vseh kmetijskih zemljišč, plačila OMD pa prejema 46.661 kmetij od skupno 55.766.
Kranj – Po sedanjem zakonu o dohodnini so celotna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (plačila OMD) izvzeta iz obdavčitve, po vladnem predlogu zakonskih sprememb, ki jih bo državni zbor obravnaval na eni od prihodnjih sej, pa naj bi iz obdavčitve izvzeli le polovico teh plačil, od druge polovice, kar na letni ravni pomeni 24 milijonov evrov, pa bi kmetje morali plačati dohodnino.
V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije se s takšno rešitvijo ne strinjajo, zato so na »sporni« zakonski člen vložili amandma. Kot poudarjajo, plačila OMD niso dohodkovna plačila, ampak so le nadomestilo za delno pokrivanje višjih stroškov, ki jih prinaša kmetovanje na območjih, kjer so težji pogoji za obdelovanje zemljišč. Kmetovanje na teh območjih je tudi v širšem družbenem interesu, saj je pomembno za ohranjanje krajine in za poseljenost teh območij.
Obdavčenje polovice plačil OMD bi najbolj prizadelo srednje in male kmetije, vplivala pa bi tudi na socialni položaj kmetov. »Višja davčna osnova lahko pomeni nižji otroški dodatek, izgubo pravice do štipendije, višje plačilo vrtca, izgubo socialne pomoči …« opozarjajo v zbornici in dodajajo, da predlagane spremembe zakona o dohodnini poslabšujejo tudi položaj kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo. Predlagani zakon namreč znižuje višino priznanih normiranih odhodkov z 80 na 40 odstotkov. To pomeni, da se jim bodo v davčno osnovo vštevali vsi prihodki nad 20 tisoč evrov, po sedanji ureditvi se jim vštevajo prihodki nad 40 tisoč evrov. Kot pravijo v zbornici, se jim zaradi tega obetajo tudi višji prispevki za socialno varnost in nižje pravice iz javnih sredstev.