Nasprotujejo obdavčitvi plačil OMD

V kmetijsko-gozdarski zbornici opozarjajo, da so plačila OMD le nadomestilo za višje stroške kmetovanja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

V Sloveniji je na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost skoraj tri četrtine vseh kmetijskih zemljišč, plačila OMD pa prejema 46.661 kmetij od skupno 55.766.

Kranj – Po sedanjem zakonu o dohodnini so celotna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (plačila OMD) izvzeta iz obdavčitve, po vladnem predlogu zakonskih sprememb, ki jih bo državni zbor obravnaval na eni od prihodnjih sej, pa naj bi iz obdavčitve izvzeli le polovico teh plačil, od druge polovice, kar na letni ravni pomeni 24 milijonov evrov, pa bi kmetje morali plačati dohodnino.

V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije se s takšno rešitvijo ne strinjajo, zato so na »sporni« zakonski člen vložili amandma. Kot poudarjajo, plačila OMD niso dohodkovna plačila, ampak so le nadomestilo za delno pokrivanje višjih stroškov, ki jih prinaša kmetovanje na območjih, kjer so težji pogoji za obdelovanje zemljišč. Kmetovanje na teh območjih je tudi v širšem družbenem interesu, saj je pomembno za ohranjanje krajine in za poseljenost teh območij.

Obdavčenje polovice plačil OMD bi najbolj prizadelo srednje in male kmetije, vplivala pa bi tudi na socialni položaj kmetov. »Višja davčna osnova lahko pomeni nižji otroški dodatek, izgubo pravice do štipendije, višje plačilo vrtca, izgubo socialne pomoči …« opozarjajo v zbornici in dodajajo, da predlagane spremembe zakona o dohodnini poslabšujejo tudi položaj kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo. Predlagani zakon namreč znižuje višino priznanih normiranih odhodkov z 80 na 40 odstotkov. To pomeni, da se jim bodo v davčno osnovo vštevali vsi prihodki nad 20 tisoč evrov, po sedanji ureditvi se jim vštevajo prihodki nad 40 tisoč evrov. Kot pravijo v zbornici, se jim zaradi tega obetajo tudi višji prispevki za socialno varnost in nižje pravice iz javnih sredstev.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 14. november 2006 / 06:00

Vinjenih pet voznikov

Gorenjski policisti so po napovedih v noči na Martinovo soboto opravili poostren nadzor prometa po metodologiji Promil. Od 167 voznikov, ki so jih kontrolirali in preizkusili z alkotes...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 30. junij 2018 / 18:30

Kdo je bil don Kosto Selak (1893–1968)

Imenovani gorenjski rojak je umrl 12. junija 1968 med brati frančiškani v samostanu na Brezjah. Pol stoletja po njegovi smrti je res že čas, da ga bolje spoznamo in se zavemo, da je bil tudi pomemben...

GG Plus / sobota, 30. junij 2018 / 18:28

Dediščina arheološkega kustodiata Gorenjskega muzeja

Arheološki Kranj je poznan v svetu po najdbah iz Lajha, odkritih konec 19. in na začetku dvajsetega stoletja. Odkopanih je bilo okoli sedemsto grobov z zlatim in srebrnim nakitom, meči, dolgimi nož...

Slovenija / sobota, 30. junij 2018 / 18:26

Spomin in opomin s Peršmana

Na obnovljeni Peršmanovi domačiji v dolini Lepene nad Železno Kaplo, pod Peco na koroški strani je bilo v nedeljo tradicionalno spominsko srečanje Zveze koroških partizanov in prijateljev protifaši...

Kronika / sobota, 30. junij 2018 / 18:24

Prevara s telefonskimi klici

Kranj – Eden od slovenskih telekomunikacijskih operaterjev je policijo ta teden obvestil o pojavu t. i. wangiri klicev. Gre za klic, ki ga prejme uporabnik mobilnega telefona in se takoj po prvem z...

Gospodarstvo / sobota, 30. junij 2018 / 18:23

Največ težav s plesnijo

Po zakasneli saditvi krompirja, ki jo je povzročila preveč namočena zemlja, se pridelovalci letos soočajo s tremi velikimi problemi: plesnijo, črno nogo in pokanjem gomoljev. Kljub težavam bi letina l...