Svetovna kolesarska prvakinja

Škofjeločanka Jožica Anžel je na septembrskem svetovnem prvenstvu v kolesarstvu za amaterje v Italiji potrdila naziv najboljše na svetu v kronometru,ki ga je prvič osvojila lani v Sarajevu, prav tako pa je drugič zapored osvojila tretje mesto v cestni vožnji.

Jožefa Anžel, kot je uradno ime Jožici, se je s športom spoznala že v mladosti. »Tek je bil moje veselje, odkar pomnim. Že v osnovni šoli sem nastopala na krosih, nato pa sem tri leta atletiko trenirala pri Triglavu v Kranju. Tudi kasneje sem rada tekla, vendar zgolj za svoje veselje,« pravi Jožica, ki si je nato z možem Janijem ustvarila družino. »Imam dve hčerki in dva vnuka. Starejši vnuk je star že 23 let, mlajša vnukinja pa deset. Ko sta bili hčerki majhni, smo veliko igrali tenis, pozimi pa smo večinoma smučali, saj sta obe trenirali smučanje. Z Janijem sva sodelovala in pomagala v klubu. Ko sta po osnovni šoli obe prenehali trenirati, mi je Jani za rojstni dan nekoč kupil Rogovo kolo in tako se je začelo moje navdušenje nad kolesarstvom,« se spominja Jožica, ki se je začela družiti tudi z loškimi kolesarji, ki so odhajali na rekreativne tekme, največ v Avstrijo.

»Ko sem šla na prve tekme, smo imele ženske še moška kolesarska oblačila, saj ženskih enostavno ni bilo moč dobiti. Spomnim se, da sem se zelo bala vožnje v skupinah, na Maraton Franja sploh nisem upala. Kasneje sem se privadila, tudi pri nas je bilo vedno več tekmovanj. Navdušena pa sem postala tudi nad triatloni. Tako sem opravila kar deset Triatlonov jeklenih v Bohinju,« pravi Jožica, ki se je začela s kolesom voziti tudi v službo v Ljubljano. »Najprej sem delala na Celovški cesti, kjer sem bila tajnica redakcije, nato sem bila zaposlena pri sindikatih. Začela sem tudi kaditi, nakar sem ugotovila, da tako ne bo šlo. Sklenila sem, da se bom v službo vozila s kolesom. Tako sem več kot dvajset let od zgodnje spomladi do pozne jeseni v službo odhajala s kolesom. Vsako leto sem naredila med šest in sedem tisoč kilometrov samo z vožnjo v službo in nazaj. Še sedaj, če je treba v Ljubljano, grem po navadi kar s kolesom,« pravi Jožica, ki je pri 67 letih upokojenka že osem let. Zelo aktivna je v kolesarki sekciji pri Društvu upokojencev Škofja Loka, kjer je tudi vodja sekcije. »Pred nekaj leti smo se začeli družiti v kolesarski sekciji. Tina Ušeničnik, ki je takrat že nastopala na mednarodnih tekmovanjih, pa je zanje navdušila tudi mene. Tako sem šla na svoje prvo svetovno prvenstvo, ki je bilo leta 2019 v Poznanju na Poljskem. Seveda se je bilo treba prej kvalificirati na eni od tekem UCI (Mednarodna kolesarska zveza), ki potekajo po celem svetu. Ena od njih je zadnja leta tudi Maraton Franja. Na svojem prvem svetovnem prvenstvu sem vozila v skupini in padla ter si zlomila roko,« pravi Jožica, ki veselja do tekem vseeno ni izgubila. Leta 2020 je prvenstvo, ki bi moralo biti v Kanadi, zaradi koronavirusa odpadlo, lani pa je šla v Sarajevo. Tam je zmagala v kronometru, tretje mesto pa je osvojila v cestni vožnji. »Enak rezultat mi je uspel letos, ko je bilo prvenstvo v Trentu v Italiji. Moram pa reči, da je bilo letos več konkurence, skupaj okoli dva tisoč tekmovalk in tekmovalcev. Sama nastopam v kategoriji od 65 do 69 let,« pravi Jožica, ki je tudi članica Športnega društva Bam.bi. »Treninge imamo enkrat tedensko, včasih tudi večkrat. Všeč mi je, ker je tam starejša skupina, ki je na primer v Koloki ni. Prav tako se voziva skupaj z Janijem. V paru je veliko lažje, sama kar nekako ne upam na cesto. Prej sva veliko kolesarili skupaj s Tino Ušeničnik, sedaj pa ona ne tekmuje več. Je pa bila z menoj na svetovnem prvenstvu, kjer mi je pomagala in navijala, saj ima iz svojih sedmih nastopov kar nekaj izkušenj,« pravi Jožica, ki tekmuje tudi v pokalu Slovenije in je državna prvakinja v cestni vožnji v kategoriji D nad šestdeset let. Za vse uspehe so jo minulo soboto s posebnim priznanjem nagradili tudi v Kolesarski zvezi Slovenije. »Dokler bodo tekme svetovnega prvenstva po Evropi in bom zdrava, se jih bom udeleževala. Seveda bi bil strošek udeležbe na prvenstvih kar velik, vendar imava avtodom in z Janijem potujeva z njim. Tako bo avgusta prihodnje leto prvenstvo v Glasgowu, kot svetovna prvakinja pa sem se že kvalificirala,« še pravi Jožica, ki se trenutno pripravlja tudi na nedeljski Ljubljanski maraton. Do sedaj je bila prav na vseh. »Najprej sem začela s krajšo razdaljo, nadaljevala z 21 kilometri, štirikrat pa sem pretekla tudi 42-kilometrsko razdaljo. Letos sem se odločila za 21 kilometrov,« še dodaja Jožica Anžel, ki je – kljub športu – tudi »prava« babica: »Hčerki sta odrasli, vnuka hitro rasteta. Letos je šla vnukinja z nama tudi na Dirko po Franciji, kjer smo kolesarili in hkrati navijali. Seveda rada tudi pletem. Treba se je le organizirati in za vse je dosti časa.«