Mobi naš vsakdanji

Sporočilo na Facebooku: »Pozdravljeni, pri nas v kavarni ste pozabili vrečko z denarnico. Se opravičujem, da sem pogledal v denarnico, ampak tako sem našel vaše ime in priimek, da vam lahko pišem. Vas pričakujemo, lp Luka.« Sledi odgovor: »Ojoj, pri vas je ostala. Najlepša hvala, pridem ponjo.«

Situacija: V mestu na drugem koncu Slovenije je po prijetnem popoldanskem posedanju v kavarni ob mizi ostala pozabljena platnena torba z nekaj običajne vsebine in denarnico z dokumenti. Pozabljivost je prišla na plano šele po treh urah, ko je »priletelo« sporočilo na Facebook. Torba je tako čakala na varnem pri prijaznem lastniku kavarne.

Epilog: Izgubljeno torbo in denarnico je rešil mobilni telefon in na njem dostopen Facebook.

Vrnimo se kakih trideset let nazaj, ko še ni bilo mobilnih telefonov, vsaj ne tanjših od povprečne denarnice, kakršne danes uporablja večina izmed nas in zlahka zdrsnejo v vsak srednje velik žep. Takrat smo se običajno potipali po žepu ali pa preverili v torbici, ali je denarnica še tam, danes to skrb v večji meri namenjamo mobilnemu telefonu. Zakaj? Poglejmo, kaj je še v denarnici: osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, ena ali dve bančni kartici in še kakšna iz trgovskega centra ali ponudnika goriva, ki nam prinaša nakupovalni bonus, dve vizitki, mogoče listič s koristnim podatkom, fotografija ali dve naših bližnjih in seveda nekaj bankovcev, katerih skupna vrednost je v povprečju manj kot petdeset evrov.

Pa poglejmo še, kaj je »naloženega« v našem mobilnem telefonu: vse telefonske številke in morda tudi drugi podatki ljudi, s katerimi smo bolj ali manj pogosto v stiku, na voljo nam je dostop do interneta in s tem do neskončne količine informacij na spletu, tu so družabna omrežja, množica aplikacij, ki nam lajšajo življenje (od zemljevidov za orientacijo do vremenskih napovedi), mogoče skriti predali z različnimi gesli in PIN-kodami, vse zgoraj omenjene kartice iz denarnice, v teh časih še digitalna covidna potrdila, tudi pasjansa za kratkočasje ... In konec koncev fotografije in z njimi spomini zadnjih nekaj let.

Če izgubimo denarnico, prekličemo kartice, obnovimo izkaznice in dovoljenja, denar pač odpišemo. Če izgubimo telefon, pa je, kot da bi nam nekdo vzel del funkcionalnega življenja. Marsikaj je za vedno izgubljeno.

Naj se vrnem na začetek. Je kaj čudnega torej, če se dandanes potipamo po žepu in pri tem ne razmišljamo o denarnici, ampak se v mislih potolažimo: Vse v redu, telefon imam tu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / / 11:59

Po kavi se pesnik pozna

Ob svetovnem dnevu poezije je bilo mogoče tudi v petih lokalih na Gorenjskem kavo plačati z verzom. Pesnili in kofetkali smo v Baru Sonce v Stražišču.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 22:08

Pomoč kmetijam pri brzdanju stroškov

Vlada je zaradi rasti cen goriva, elektrike in kmetijskega reprodukcijskega materiala sprejela več ukrepov za brzdanje višjih stroškov v kmetijstvu, za katere bo namenila skupno 22,4 milijona evrov.

Železniki / / 22:03

Razvoj uspešnega kadra se začne že v osnovni šoli

Osnovna šola Železniki že leta sodeluje s podjetji v občini, saj se vsi zavedajo, da se uspešen kader začne spodbujati in razvijati že v osnovni šoli.

Razvedrilo / / 22:02

Glas in vibrafon – zanimivi glasbeni par

Četrti Glasbeni večer v Tržiškem muzeju sta oblikovala Ajda Stina Turek in Vid Jamnik, pevka in vibrafonist, oba diplomanta prestižne bostonske univerze Berklee College of Music.

Zanimivosti / / 21:58

Letos dvajset mladičev štorkelj

Bled – Kot je pojasnil Dušan Dimnik, zunanji sodelavec Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki štorklje obročka že vrsto let, so bili letos po štirje mladiči štorkelj v Lahovčah, Cerkljah in Komendi,...

Jesenice / / 21:44

Priseljenci so se učili tudi računalništva

Na Ljudski univerzi Jesenice so razvili program Digitalno-Lokalno, v sklopu katerega so se priseljenci učili slovenščine in računalništva.