Kdo je pravi

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 21. oktober 2022 / 07:29

Pred nami so sedme neposredne volitve za predsednika oziroma predsednico republike v samostojni Sloveniji. Po Milanu Kučanu, ki je zmagal na volitvah 1992 in 1997, Janezu Drnovšku in Danilu Türku, ki sta predsedovala po en mandat, ter zmagovalcu zadnjih dvoje volitev Borutu Pahorju bomo dobili petega predsednika države in s tem tudi vrhovnega poveljnika obroženih sil.

Na letošnjih volitvah volivci izbiramo med sedmimi kandidati in kandidatkami, potem ko je glasbenik in humanitarec Gregor Bezenšek nepričakovano umaknil kandidaturo, ki jo je s podpisi podpore 5673 volivcev vložil kot prvi. Kot razlog za umik je navedel izjemne pritiske, sovražna sporočila in grožnje, konkretneje pa jih ni opisal. Za presenečenje je konec avgusta poskrbela tudi ena glavnih favoritk volitev Marta Kos, tedanja podpredsednica velikega zmagovalca aprilskih državnozborskih volitev Gibanja Svoboda, ki ga vodi aktualni predsednik vlade Robert Golob. Kosova je kot razlog za umik iz predsedniške tekme navedla »spremenjene okoliščine iz osebnih razlogov«, kasneje je odstopila še kot podpredsednica stranke. Praznino je zapolnil evroposlanec in nekdanji predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki si je s tem poleg podpore njegove stranke SD zagotovil še podporo Gibanja Svoboda.

Ankete že ves čas napovedujejo, da bo za izvolitev novega predsednika potreben tudi drugi krog volitev. Sprva so najboljši rezultat v prvem krogu pripisovale pravnici Nataši Pirc Musar, ki pa je kasneje izgubila nekaj začetnega zaleta in vlogo favorita v prvem krogu prepustila poslancu in nekdanjemu zunanjemu ministru Anžetu Logarju, ki sicer kandidira s podpisi volivcev, podpira pa ga tudi njegova SDS. Za drugo vstopnico v drugi krog lahko po vsej verjetnosti pričakujemo spopad na levosredinskem političnem prostoru med Pirc Musarjevo in Brglezom, ki se mu je v anketah zaznana priljubljenost med volivci v zadnjem obdobju dvignila.

Med volilno kampanjo so kandidati med seboj več ali manj ravnali v rokavicah, je pa nanje vseeno letelo tudi nekaj očitkov. Logar je moral prepričevati, da je res neodvisen kandidat, Pirc Musarjeva razlagati o svoji plači in o davčni optimizaciji v moževih podjetjih, Brglez se je otepal očitkov o preračunljivosti s poznim vstopom v predsedniško tekmo, Miho Kordiša so spraševali o njegovi njivi in socialnem podjetju, Sabino Senčar o domnevnem proticepilstvu, Janeza Ciglerja Kralja o njegovem nasprotovanju družinskemu zakoniku ... Vladimir Prebilič je v tem po­gledu ostal nedotaknjen.