Vladimir Prebilič

Vladimir Prebilič kandidira s podporo zunajparlamentarne stranke Vesna – zelena stranka. Rodil se je 21. maja 1974. Na ljubljanski fakulteti za družbene vede je doktoriral na področju obramboslovja. Danes tam predava kot izredni profesor, med letoma 2007 in 2011 pa je bil tudi predstojnik katedre za obramboslovje. V politiki je bil sprva aktiven v stranki SD, iz katere je leta 2009 izstopil. Naslednje leto je bil prvič izvoljen za župana Kočevja.To funkcijo trenutno nepoklicno opravlja že tretji mandat. Prebilič je bil med drugim tudi podpredsednik skupine socialistov v kongresu Sveta Evrope in poročevalec Sveta Evrope na področju napredka demokracije.

1.

Predsednik ima že sedaj kar nekaj pristojnosti, vprašanje posameznika, ki oprav­lja to funkcijo, pa je, v koliki meri jih izkorišča. Ne pričakujem in ne želim, da bi se pristojnosti spreminjale čez noč. Gre za strateški premislek, a sam po sebi ni bistven. Bistveno je, kaj lahko storim danes. Predsednik je politična avtoriteta, ker je neposredno izvoljen in predstavlja obraz družbe. Pričakujem torej, da funkcijo zasede neobremenjena oseba, ki deluje transparentno in jasno, s tem je tudi moralna avtoriteta. Politična avtoriteta je deloma vezana tudi na drznost predsednika. Zakon še dovoljuje nekatere akcije, ko gre lahko predsednik tudi čez mejo, če meni, da so ogroženi temeljni postulati demokracije in vladavine prava v državi.

2.

Od drugih kandidatov se ločim po tem, da bom spregovoril tudi takrat, ko bi drugi molčali. Da bom na politično agendo postavljal teme, ki ostajajo spregledane. Ena takih so gotovo podnebne spremembe in njihove posledice, prehod v trajnostno družbo. Seveda pa se bom brezpogojno oglasil vsakič, ko bi prišlo v poseganje v človekove pravice, demokratičnost in druge ustavno zagotovljene pravice – ena takih je tudi pravica do pitne vode. Vlogo predsednika vidim kot nekoga, ki vladi nastavlja ogledalo, in ne kot podaljšano roko. Zato je pomembno, da predsednik ne izhaja iz strankarskih struktur in da zmore sodelovali tudi kot povezovalni člen med vlado in opozicijo ter moderirati razpravo o temah, kjer je potreben čim širši politični konsenz.

3.

Ti referendumi so v osnovi nepotrebni. Institut referenduma je ob določenih temah celo zlorabljen, saj onemogoča, da vlada opravi delo, za katero je dobila jasen mandat ljudi. Še posebej pa je nedopustno predlagati referendume, ki posegajo v pravice manjšin. Glasoval bom v podporo navedenim zakonom.

<strong>4.</strong>

Najprej bi se odpravil v Italijo s posebnim poudarkom na prizadevanjih za položaj slovenske manjšine pod novo italijansko vlado.