Predstavitev kandidatov

Kandidate za predsednika republike smo spraševali o pristojnostih predsednika republike, o nagovorih državljanov, stališčih do najnovejših referendumov in o prvi državi obiska.

Spoštovane bralke in bralci, pred vami so kratke predstavitve kandidatov na nedeljskih volitvah za predsednico oziroma predsednika Republike Slovenije. Vrstijo se po vrstnem redu, kot bodo njihova imena zapisana na glasovnicah.

Vseh sedem smo povabili, da odgovorijo na štiri vprašanja. Nekateri so bili v odgovorih krajši od razpoložljivega prostora, nekateri pa tudi predolgi. Slednjim smo zato v uredništvu odgovore smiselno skrajšali.

Funkcija predsednika republike je bila ustanovljena 23. decembra 1991, ko je tedanja republiška skupščina sprejela Ustavo Republike Slovenije. Čeprav po ustavi predsednika državljani izvolimo na neposrednih volitvah, pa je njegova funkcija precej omejena, bolj kot ne reprezentativna. Kandidatki in kandidate smo zato najprej povprašali, kakšen je njihov pogled na trenutne pristojnosti in kje bi jih (če bi jih) lahko razširili.

Najbrž se bo večina strinjala, da je v slovenski politiki prisotna velika razklanost, ob tem pa so predvsem na sedanjega predsednika Boruta Pahorja pogosto leteli očitki, da je bil večkrat tiho, ko bi moral javno spregovoriti. Zanimalo nas je, kako bodo kandidati ravnali v teh primerih, če bodo izvoljeni.

Ta čas so vroča notranjepolitična tema tudi trije referendumi, ki jih je zahtevala opozicijska SDS in bodo potekali 27. novembra. Kandidatki in kandidate smo zato vprašali o njihovem stališču do referendumov in tematik, ki jih obravnavajo.

Predsednik republike je poleg predsednika vlade in ministra za zunanje zadeve tudi najpomembnejši izvajalec slovenske zunanje politike. Za konec nas je zato zanimalo, katero državo bi po izvolitvi najprej obiskali.

Vprašanja predsedniškim kandidatom so torej bila:

1. Ali se strinjate s trenutnimi pristojnostmi predsednika RS? Ali bi morali okrepiti vlogo predsednika RS in kako?

2. V katerih primerih bo­ste kot predsednik/ca javno spregovorili državljanom? Kaj boste storili za boljše sodelovanje v slovenski politiki?

3. Kakšno je vaše stališče do referendumov o spremembah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV ter do pobude o razpisu referenduma o spremembah družinskega zakonika?

4. Katero državo boste kot predsednik najprej obiskali in zakaj?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 26. avgust 2011 / 07:00

Slovenski večeri v Snoviku

V Termah Snovik že vse poletje pripravljajo Slovenske večere, ki bodo potekali še do konca avgusta.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / torek, 16. maj 2017 / 19:26

Poldrugo stoletje Ivana Groharja

Groharja častimo kot malokoga, tako na Gorenjskem kot na Slovenskem. A ni bilo zmeraj tako, skozi življenje se je prebijal z mnogimi mukami, bilo je pravi pasijon, hude preizkušnje je preživljal tako...

Šport / torek, 16. maj 2017 / 19:21

Škofjeločan slavil v Kopru

Sašo Bertoncelj je tretjič zmagal na tekmi svetovnega pokala v športni gimnastiki.

Kronika / torek, 16. maj 2017 / 19:19

Uspel s tretjino zahtevka

Osem let po bombnem napadu na kranjsko policijsko stavbo, za kar sta bila neupravičeno obsojena Kranjčana Stanko Radojević in Dejan Savić, je sodišče slednjemu prisodilo 46 tisoč evrov odškodnine.

Žirovnica / torek, 16. maj 2017 / 19:18

Rojstni hiši bodo prenovili

Država napoveduje, da bo v prihodnjih letih prenovila Prešernovo in Finžgarjevo rojstno hišo.

GG Plus / torek, 16. maj 2017 / 19:13

Stodesetletni Sejalec v stotih Snovanjih

Stota številka Snovanj je v znamenju dveh obletnic: 150. obletnice rojstva slikarja Ivana Groharja (1867–1911) in 30. obletnice smrti kiparja Toneta Logonderja (1932–1987); dodajmo še tretjo: 110-letn...