Razglednice gorenjskega sveta

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: GG Plus / sobota, 15. oktober 2022 / 11:33

Aprila je pri založbi Medium izšla knjiga Prelepi gorenjski svet, ki skozi razglednice in spremljajoče komentarje odstira zgodovino, znamenitosti, kraje in ljudi alpske pokrajine na skrajnem severozahodu Slovenije. V njej je združenih 330 razglednic, ki sta jih iz obsežne zbirke Leopolda Kolmana izbrala in uredila Jure Sinobad in Miran Dolar.

Strasten zbiralec in ljubitelj starin Leopold Kolman z Bleda, domačini mu pravijo Kolmanov Polde, je v desetletjih zbirateljstva ustvaril obsežno zbirko redkih fotografij, dopisnic, pisem in drugih dokumentov, ki jih je večkrat tudi razstavil in objavil. Med njegovimi tisočimi razglednicami sta zgodovinar in bibliotekar Jure Sinobad iz Radovljice in lastnik tiskarne Medium Miran Dolar iz Žirovnice izbrala 330 razglednic in fotografij, ki sta jih uredila in objavila v knjigi Prelepi gorenjski svet. Med njimi je 143 koloriranih ter 187 črno-belih in toniranih razglednic. Fotografski zapisi obsegajo obdobje od konca 19. stoletja do štiridesetih let prejšnjega stoletja. Skoraj polovica izbranih razglednic je bila natisnjena in poslana v zadnjem desetletju 19. stoletja in prvih dveh desetletjih 20. stoletja. Najstarejša fotografija, ki je objavljena v knjigi, je iz leta 1890, najmlajša razglednica je bila natisnjena leta 1943.

Izbor narekovala zbirka

Kot je pojasnil Jure Sinobad, ki je tudi avtor uvodnika in informativnih besedil, ki spremljajo razglednice, je v Kolmanovi zbirki in posledično tudi v knjigi največ razglednic z motiviko Bleda in okolice. »Izbor razglednic je narekovala zbirka sama, zato v knjigi nismo mogli predstaviti vseh krajev in zanimivosti, temveč le tiste, ki so zastopani v Kolmanovi zbirki,« v knjigi pojasnjuje Jure Sinobad. Njihovo knjižno potovanje po Visoki Gorenjski, kakor domačini poetično imenujejo zgornji del Gorenjske, tako vodi od Bleda vse do Višarij. Sinobad je ob tem zapisal: »Visoka Gorenjska obsega kraje v današnjih upravnih enotah Jesenice, Radovljica in Tržič. Dva kraja ležita izven meja omenjenih upravnih enot: Podbrezje na jugovzhodu in Bela Peč na severozahodu.«

Geografski in zgodovinski oris

Knjiga, ki obsega 246 strani, je razdeljena na uvodnik Prelepi gorenjski svet, ki ga sestavljajo tri poglavja, in sicer Gorenjska v prostoru in času, Zapisi in potopisi o Gorenjcih in Gorenjski ter Visoka Gorenjska na razglednicah Leopolda Kolmana. Sinobad v tem delu natančno oriše geografske in zgodovinske značilnosti zgodnjega dela Gorenjske, zaključni del uvodnika pa nameni zbiratelju Leopoldu Kolmanu, kjer med drugim pove, da je danes 83 let star Blejec, ki je bil več kot 40 let lastnik znane kemične čistilnice na Bledu, strasten zbiratelj postal že pri sedmih letih, ko je začel zbirati poštne znamke in prospekte.

Objavljene razglednice so razporejene v 10 poglavij: Blejske podobe raja, Iz Gorij na Pokljuko, Bohinj in Triglavsko kraljestvo, Dežela med Radovljico, Lescami in Begunjami, Narodno svetišče na Brezjah, Skozi dolini Lipnice in Save do Podbrezij, Iz Tržiča na Ljubelj, Vasi pod Stolom, Jesenice z okolico, Zgornjesavska dolina in Svete Višarje. »Razglednice so pomemben zgodovinski vir, ki pove veliko in odstira tudi zamolčana, prikrita zgodovinska dejstva ali netočne podatke,« je dejal sogovornik.

Delo nosi isti naslov kot ponarodela skladba Ansambla bratov Avsenik z besedilom Marjana Stareta – Prelepi gorenjski svet, ki po besedah Sinobada lepo opisuje Zgornjo Gorenjsko. »Prav tako pa bi lahko rekli, da knjiga »zapoje« enako, kot se glasijo Staretovi verzi,« je poudaril Sinobad in še dodal, da je knjigo oblikoval Gašper Bregar.

Zgodba o Hugu Robleku

Ena najzanimivejših zg­o­db se je Sinobadu zdela zgodba o Radovljičanu Hugu Robleku, ki spremlja črno-belo panoramsko razglednico, poslano leta 1901, na njej pa je prikazan panoramski pogled s Stola na Blejski kot in Julijske Alpe. »Razglednico je založila Radovljiška podružnica Slovenskega planinskega društva. Razglednico s fotografijama II. in III. Pernhartove panorame s Stola je dal izdelati Radovljičan Hugo Roblek (1871–1920). Jakob Aljaž (1845–1927) se je leta 1923 spominjal, da je imel škof Jernej Vidmar (1802–1883) v svoji palači v Kranju panorame s Triglava, Stola in Šmarne gore, ki jih je naslikal koroški slikar Marko Pernhart (1824–1871). Aljaž je zapisal, da je posredoval pri škofovih sestrah, da jih je Hugo Roblek fotografiral in napravil iz njih razglednice. Na razglednici so označeni vrhovi gora in njihove višine od Nanosa na Krasu, mimo Triglava v Julijcih, do Grimnika na avstrijskem Štajerskem,« se glasi Sinobadov zapis ob omenjeni razglednici v knjigi Prelepi gorenjski svet.