Boris Sajovic

Boris Sajovic (1928–2022)

Zapustil nas je izjemen človek in sodelavec Gorenjskega muzeja, kipar, konservator in restavrator mag. Boris Sajovic. V muzejskih in restavratorskih krogih je bil izjemno spoštovana osebnost predvsem zaradi svojega teoretičnega in praktičnega znanja. Spada med prve likovne ustvarjalce iz Akademije za upodabljajočo umetnost. Bil je tudi član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Kot kipar se je izražal skozi ženske akte in živalske figure. Večino svojega življenja je posvečal restavratorski stroki.

V začetnih petdesetih letih je bil vključen v dejavnosti najprej Okrajne spomeniške komisije in pozneje Zavoda za spomeniško varstvo, kjer je sodeloval pri odkrivanju in restavriranju srednjeveškega stenskega slikarstva na Gorenjskem. Poleg konserviranja-restavriranja nepremične kulturne dediščine je skrbel tudi za vzdrževanje in konserviranje-restavriranje premične kulturne dediščine.

Sodeloval je tudi pri pripravi dokumentacije umetnos­tnozgodovinskega gradiva, pri pripravi razstav in stalnih zbirk, kot je ureditev Prešernovega spominskega muzeja, sodeloval je pri oskrbi celotnega gradiva za razstavo Ljudska umetnost na Gorenjskem, pri ureditvi zbirke gotske plastike, Layerjeve zbirke in drugega. Opravljal je strokovni nadzor nad razstavljenim in deponiranim umetnostnozgodovinskim gradivom. Vodil je evidenco stanja umetnostnozgodovinskih predmetov, tako razstavljenih kot shranjenih v depoju. Te je kasneje proučeval, fotografiral in dokumentiral. Sodeloval je pri transportu, izbiri eksponatov za razstave ter poskrbel za predhodno strokovno obdelavo izbranega gradiva. Za potrebe razstav in za muzejsko zbirko je kopiral umetnostnozgodovinske spomenike na terenu, vodil in opravljal je strokovna dela pri odkrivanju, restavriranju in konserviranju zgodovinskih in umetnostnozgodovinskih predmetov in objektov na terenu, spremljal razvoj konservatorske stroke doma in v tujini ter nove načine dela vnašal v svojo prakso.

V letih od 1973 do 1981 se je ukvarjal s kopiranjem najlepših srednjeveških fresk in odlitkov arhitekturne srednjeveške plastike na Gorenjskem, ki je doživela predstavitev v začetku aprila 1986 kot dopolnitev stalne zbirke v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju, zasnovane že leta 1967.

S svojim delom, ki ga je zapustil Gorenjskemu muzeju, nam bo ostal v najlepšem spominu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 10. maj 2022 / 16:36

Tanja odgovarja

Pozdravljeni, že nekaj časa berem vašo rubriko, zdaj se pa obračam na vas, ker se z možem trudiva za še enega otroka. Imava že 10-letno punčko, rada bi imela še sina. Jaz sem stara 47 let,...

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 2. december 2007 / 07:00

Prvič proračun za dve leti

Jeseniška občina bo prvič dobila proračun za dve leti, 2008 in 2009. Na voljo bo 21 oziroma 23 milijonov evrov.

Splošno / nedelja, 2. december 2007 / 07:00

Jesenice brez državnega svetnika

Bogomir Vnučec bo v državnem svetu zamenjal Borisa Breganta.

Splošno / nedelja, 2. december 2007 / 07:00

Vedno glej na svetlo stran življenja

Matjaž Peskar je občinski svetnik na listi LDS. Zase pravi, da ima debelo kožo in veliko potrpežljivosti pri delu z ljudmi. Pa menda dobro zna pripovedovati vice.

Splošno / nedelja, 2. december 2007 / 07:00

Prostori so največji problem

Vse več jeseniških kulturnih društev se sooča s prostorsko stisko. Problem je tudi premajhno zanimanje mladih za kulturo.

Splošno / nedelja, 2. december 2007 / 07:00

Izdelovali so voščilnice in adventne venčke

V Planini pod Golico skrbijo za medsebojno sodelovanje in druženje krajanov.