Zbornica zahteva revizijo strateškega načrta

Kmetijsko-gozdarska zbornica zahteva revizijo strateškega načrta kmetijske politike takoj po potrditvi načrta na Evropski komisiji.

Kranj – Vlada je prejšnji teden potrdila strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027, ki naj bi ga po potrditvi na Evropski komisiji začeli izvajati prvega januarja prihodnje leto. Za izvajanje načrta bo v programskem obdobju na voljo nekaj manj kot 1,8 milijarde evrov, od tega 683,5 milijona evrov za neposredna plačila ter za vinski in čebelarski sektor, ostalo pa za razvoj podeželja. Vlada bo predložila strateški načrt še v formalno presojo Evropski komisiji, izvajati pa ga bo začela 1. januarja 2023.

Prvič plačila za območje Natura

Nova kmetijska politika odpravlja plačilne pravice, s čimer zagotavlja enakovrednejši položaj kmetijskih pridelovalcev. V okviru prizadevanj za generacijsko prenovo kmetijstva pomaga mladim kmetom pri zagonu in modernizaciji kmetij. Poseben poudarek daje pridelavi hrane z dodano vrednostjo, zlasti ekološki pridelavi in predelavi, pri tem pa si zastavlja ambiciozen cilj – do leta 2027 povečati delež kmetijskih površin v ekološkem kmetovanju s sedanjih deset na osemnajst odstotkov. Z različnimi ukrepi za reševanje okoljsko-podnebnih izzivov spodbuja nadstandardne oblike kmetovanja. Prvič uvaja plačila za območja Natura 2000 in podpira izvajanje ukrepov iz načrtov upravljanja zavarovanih območij. Spodbuja kolektivne naložbe in poslovno povezovanje. Finančno podpira prehod na trajnostne prakse in izvajanje ukrepov, ki so ugodni za naravo. Spodbuja tudi prenos znanja in inovacij ter uvajanje digitalizacije, posebno pozornost pa namenja tudi usposabljanju kmetijskih in gozdarskih svetovalcev.

Proti enotnemu plačilu za ekološko travinje

Strateški načrt je ob navzočnosti ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko prejšnji teden na izredni seji obravnaval svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Svet se ni strinjal s potezo ministrstva, da je poslalo načrt v vladno obravnavo, ne da bi ga prej obravnavali organi zbornice, zato od ministrstva zahteva, da takoj po sprejetju v Bruslju začne revizijo načrta, pri kateri bi upoštevali tudi zbornične pripombe. V zbornici so pripombe strnili v nekaj točk oziroma zahtev. Tako zahtevajo, da ministrstvo iz načrta izključi vse intervencije, ki bi jih lahko financirali iz drugih virov, da kmetijska pridelava pod določenimi pogoji lahko poteka tudi v varovalnem pasu vzdolž vodotokov in da je treba za proizvodnjo sončne električne energije uporabiti izključno obstoječe gospodarske objekte na kmetijah, površine, ki so namenjene ohranjanju okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT), pa le tam, kjer je to nujno. Pri ekološkem kmetovanju nasprotujejo enotnemu plačilu za trajno travinje in podpirajo plačilo glede na obremenitev glav velike živine (GVŽ) na hektar: za obremenitev od 0,3 do 0,5 GVŽ na hektar predlagajo plačilo 104 evre na hektar in za obremenitev nad 0,5 GVŽ na hektar 237 evrov.