Tretjino hrane zavržemo

Letos smo tretjič zaznamovali mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Tudi na okoljskem in kmetijskem ministrstvu so pozvali k smotrnemu ravnanju s hrano.

Kranj – Ob nedavnem mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani so pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opozorili, da se na svetu letno zavrže kar tretjina vse pridelane hrane. Zgolj v Sloveniji smo lani zavrgli 143.254 ton hrane oziroma v povprečju 68 kilogramov hrane na prebivalca, od tega je bilo kar 38 odstotkov hrane še užitne, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Največ odpadkov še vedno nastane v domačem gospodinjstvu, zato so tako pri obeh omenjenih ministrstvih kot ZPS poudarili, da je zdaj čas, da (do)končno spremenimo svoj odnos do hrane in nakupovanja, za kar nam bosta hvaležna tako okolje kot denarnica.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvu za okolje in prostor so zato skupaj z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani začeli kampanjo Poglej, povohaj, poskusi, obenem pa pripravili predloge jedilnikov in nakupovalnih seznamov živil, potrebnih za smotrno pripravo uravnoteženih obrokov brez zavržene hrane. »Izgube hrane in odpadna hrana po podatkih Združenih narodov povzročijo kar od osem do deset odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, ti pa povzročajo podnebne spremembe, ki jih občutimo kot nestabilno vreme in ekstremne vremenske pojave.« Minister za okolje in prostor Uroš Brežan je ob tem še opozoril, da s tem, ko zavržemo hrano, nesmotrno ravnamo tudi z vsemi naravnimi viri, kot so voda, kmetijske površine in energija, ki so bili porabljeni za pridelavo hrane. »Ne pozabimo tudi na delo in čas, ki sta bila vložena v pripravo hrane. Zmanjšanje izgub hrane in količin odpadne hrane ponuja priložnost za takojšnje koristi za podnebje, obenem pa izboljšuje in omogoča trajnost prehranskih sistemov.« Na ministrstvu so še navedli, da se po raziskavah Evropske komisije kar deset odstotkov vse hrane zavrže zato, ker potrošniki ne poznajo ali ne razumejo, kaj pomenijo datumi uporabe na živilih. »Porabiti do« označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo, omenjeni rok pa je naveden na hitro pokvarljivih živilih, ki morajo biti nujno shranjena v skladu z navodili na embalaži, po odprtju pa jih je treba čim prej vrniti v hladilnik. »Uporabno (najmanj) do« pa označuje datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. »Živila so tudi po tem datumu varna za uporabo, če so upoštevana navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, vendar lahko začnejo izgubljati okus in teksturo. Tak rok je običajno naveden na številnih ohlajenih, zamrznjenih, posušenih in konzerviranih živilih. Po navedenem datumu moramo živilo pred uporabo dobro pregledati, povohati ali poskusiti,« svetujejo na ministrstvu. Na ZPS pa še pozivajo, da nakupujemo preudarno oziroma le toliko, kot potrebujemo, vzemimo si čas za pripravo obrokov doma ter izbirajmo, ko je to le mogoče, sezonsko in lokalno pridelano hrano. »Predvsem pa to, kar kupimo, tudi porabimo.«