Podpisan partnerski sporazum za kohezijo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 30. september 2022 / 10:35

Večina kohezijskih sredstev vzhodni Sloveniji

Minister za razvoj in kohezijsko politiko Aleksander Jevšek je z evropsko komisarko za kohezijo Eliso Ferreira, ki je bila na dvodnevnem obisku v Sloveniji, v sredo podpisal partnerski sporazum za porabo 3,26 milijarde evrov kohezijskih sredstev v obdobju 2021–2027. Vlada je isti dan sprejela tudi program evropske kohezijske politike do leta 2027, ki po Jevškovih besedah skupaj s podpisanim sporazumom predstavlja temeljna dokumenta za naslednje finančno obdobje. Evropska komisarka Ferreira je poudarila, da ima sporazum v trenutnih negotovih časih, ko moramo ob zunanjih nevarnostih stopiti skupaj in zaščititi notranjo kohezijo, še poseben pomen. »Je zelo konkreten izraz evropske solidarnosti in kaže zaupanje, da nam bo skupaj uspelo premostiti vse izzive. Tlakuje pot investicijam v višini 3,2 milijarde evrov, kar je 1500 evrov investicij na posameznika« je dejala. Tri četrtine skupnih sredstev bo usmerjenih v vzhodni del Slovenije, da se podpre ta del države in nadomestijo notranja nesorazmerja, kar je cilj kohezijskih sredstev, je še dejala. Sredstva bodo namenjena za zeleni in energetski prehod, trajnostno mobilnost, raziskave in razvoj v podjetjih, krepitev socialne vključenosti in zaposlovanja, dolgotrajno in zdravstveno oskrbo. Iz vlade so sporočili, da je Slovenija vse od pristopa k EU prejela skoraj 11 milijard evrov kohezijskih sredstev, kar je soprispevalo k ekonomskemu in socialnemu razvoju države.

Pogajanja o povprečnini

V torek so se nadaljevala pogajanja med občinami in vlado o višini prihodnje povprečnine, ki pa so jih predstavniki združenj občin protestno zapustili. Združenja so v kasnejšem skupnem sporočilu za javnost izrazila pričakovanje, da bo država podala predlog, ki bo primeren višini stroškov izvajanja zakonsko določenih nalog. Vladni predlog za približno triodstoten dvig povprečnine v prihodnjem letu je namreč zanje nespodoben in žaljiv za občine in njihove občane. Opozorili so, da so se po njihovih izračunih stroški na prebivalca v samo osmih mesecih tega leta dvignili za 94 evrov na prebivalca, kar je približno 15 odstotkov. Vlada je sicer za leti 2023 in 2024 predlagala povprečnino v višini 667 evrov, kar je 20 evrov na prebivalca v Sloveniji več, kot je trenutno določena povprečnina z dogovorom za leto 2023. Združenja občin pa so na začetku pogajanj predlagala dvig povprečnine za letošnje leto z zdajšnjih 645 na 736,66 evra. Za leto 2023 so predlagala povprečnino v višini 776,4 evra, za leto 2024 pa v višini 783 evrov. Njihov zadnji, približevalni predlog pa je za prihodnje leto povprečnina v višini 719,63 evra, pri čemer pa pričakujejo, da bodo občine dodatno, izven sistema povprečnine, dobile 33 milijonov evrov za financiranje dogovora države s sindikati javnega sektorja o popravku plač, regresa in dodatka za malico. Če bi iz povprečnine krili tudi stroške, ki bodo posledica plačnega dogovora, je njihov predlog povprečnina v višini 735,74 evra.

Pogajanja z zdravniki

Predstavniki zdravniškega sindikata Fides so se po napovedi stavke v torek sestali z ministroma za zdravje in javno upravo Danijelom Bešičem Loredanom in Sanjo Ajanović Hovnik. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je dejal, da računajo, da je bil sestanek prvi korak k reševanju njihovih stavkovnih zahtev. Povedal je, da so se vsi strinjali, da je zdravstveni sistem v velikih težavah, da k temu veliko pripomore pomanjkanje zdravnikov, da to daje močno pot privatizaciji in odhajanju zdravnikov v zasebni sektor ter druge oblike dela. Fides je prejšnji teden napovedal stavko, ki se bo začela 19. oktobra. Zahtevajo izstop iz enotnega plačnega sistema in pogajanja za nov tarifni del kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike.

Stavko so zaostrili

Koordinacija novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je v ponedeljek zaostrila stavko zaradi vse slabših razmer v javnem zavodu, šikaniranja zaposlenih in groženj z disciplinskimi postopki. Predvsem na Televiziji Slovenija in v uredništvu MMC so prekinili delo, zato je bil močno okrnjen informativni program. Pri tem so se sindikalisti pritožili, da naj bi vodstvo RTVS oviralo izvedbo stavke. O tem so obvestili Inšpektorat RS za delo, ki je v torek tudi že opravil nadzor na RTVS. Generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough je dejal, da je bil postopek korekten: »Kar poglobljeno smo se pogovarjali o poteku strokovnega dne, predvsem tudi o tem, kako smo zagotovili delovni proces, medtem ko je del zaposlenih stavkal, del pa ne.«