Najlepši kunec z mednarodne razstave v Arriachu v Avstriji / Foto: Maja Bertoncelj

Ima najlepšega kunca

Jože Ločniškar že vrsto let goji kunce, s katerimi na razstavah osvaja najvišja mesta. Na mednarodni razstavi kuncev v avstrijskem Arriachu je bil njegov obarvani pritlikavec izbran za najlepšega samca.

Žlebe – V Arriachu v Avstriji je bila pred kratkim mednarodna razstava kuncev, ki so se je udeležili tudi slovenski gojitelji. Najprestižnejši naziv je prejel obarvani pritlikavec Jožeta Ločniškarja iz Žlebov. Njegov samec v sivi barvi je bil izbran za najlepšega.

»To mi veliko pomeni. Kunca, ki je prejel ta laskavi naziv, sem imel zelo dobro pripravljenega. Ima izredno dobro dlako, je prave teže, ima pravo pokončno držo, je dominanten ... Prepričan sem bil, da bo dobro ocenjen, nisem pa pričakoval, da bo prav najlepši. Na razstavi je bil tudi njegov brat, ki pa je bil za pol točke slabše ocenjen. Z njim bom šel na naslednjo razstavo,« je po prihodu iz Avstrije pojasnil Jože Ločniškar, član Društva rejcev malih živali Jesenice. Najlepši kunec je na svet prišel februarja letos. Na razstavi je sodelovalo 17 ekip, v vsaki je bilo 11 različnih rejcev. Štirje kunci slovenskih rejcev so dobili naziv šampion, poleg Ločniškarjevega, ki je bil ob tem še najlepši, tudi kunec Dušana Suhadolnika, prav tako člana jeseniškega društva.

Ločniškar kunce goji že od leta 1978, leto kasneje je naredil izpit za sodnika za ocenjevanje kuncev. Trenutno ima doma okrog devetdeset kuncev. Z njimi redno obiskuje razstave. »Od septembra do decembra sem veliko po razstavah v tujini. Skrb za kunce je zame sprostitev. Vsak dan zahtevajo dve do tri ure dela. Žal ugotavljam, da smo večinoma samo še starejši rejci. Mlajših ni. To je problem v celotni Evropi. Nekaj je to povezano s časom, nekaj tudi s financami,« še pove Ločniškar, ki je bil pred leti na razstavah zelo uspešen tudi z morskimi prašički. Leta 2016 je prejel priznanje za najlepšo kolekcijo, kar mu še danes pomeni največ. Je tudi edini v Sloveniji, ki je bil na razstavah Alpe-Adria nagrajen za kunce, perutnino, morske prašičke in golobe.

Živali ima rad že od mladih nog. Poleg kuncev ima trenutno doma še kokoši. Sprostitev mu predstavlja tudi delo na vrtu. »Je za dušo,« še doda. Za vrt skrbita skupaj z ženo Vanjo Ločniškar, ki je znana tudi kot Marješka Pehta.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / ponedeljek, 10. januar 2022 / 10:45

Pripravljajo Karierno izvidnico

Škofja Loka – V četrtek, 13. januarja, ob 18. uri bodo študenti, ki so hkrati prejemniki zlatega priznanja MEPI, iz prve roke predstavili posamezne fakultete in študijske smeri. V dveh urah bodo la...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:17

Odprta kuhinja z azijskimi jedmi

Slovenci vedno bolje poznamo in sprejemamo azijsko hrano, ki ni le suši in sladko-kisli piščanec. Na prvem Azijskem kulinaričnem dnevu smo lahko okusili še marsikaj drugega.

Razvedrilo / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:13

Barmanski podmladek

Člane Društva barmanov Slovenije (DBS) največkrat srečamo v tekmovalnih vlogah. Navdušujejo nas s svojimi koktajli ter se iz nastopov v tujini in doma vračajo nasmejani, saj je že kar pravilo, da dose...

Gospodarstvo / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:49

Razvoj je naša prednost

Pred dnevom odprtih vrat minuli petek v kranjskem Iskraemecu, ki letos praznuje 70 let obstoja, smo na pogovor povabili njegovega izvršnega direktorja Dietra Brunnerja. »Ključna konkurenčna prednost I...

Bohinj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

»Posvojili« že triindvajset klopic

Odličen odziv na inovativni projekt Posvoji klopco, s katerim želijo v Bohinju izboljšati ureditev sprehajalnih poti z več urbanega pohištva.

Kranj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

Ponosno gasilci že devetdeset let

»V društvu delamo ljudje za ljudi. Vse drugo pride za tem. S takim odnosom ne moremo zatavati z začrtane poti, temveč tkemo še globlje medsebojne vezi med svojimi člani in družbo, v kateri delujemo,«...