Nasprotujejo evropski uredbi

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije nasprotuje predlogu nove evropske uredbe o fitofarmacevtskih sredstvih, po kateri bi v Sloveniji morali za polovico zmanjšati uporabo teh sredstev.

Kranj – Člani sveta kranjske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so se na seji v sredo seznanili z nekaterimi aktualnimi problemi v kmetijstvu ter z informacijo o letošnjem poslovanju Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj, predlagali pa so tudi kandidata za državnega svetnika in imenovali elektorje.

Za svetnika predlagajo Branka Tomažiča

V Sloveniji bodo 23. in 24. novembra volitve v državni svet, v katerem dve mesti zasedata tudi predstavnika kmetov. V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so že začeli zbirati predloge za svetnika in imenovanje elektorjev. Člani sveta kranjske območne enote so na seji predlagali za svetnika tri kandidate – sedanjega člana sveta Branka Tomažiča, nekdanjega predsednika kmetijsko-gozdarske zbornice Petra Vriska in sedanjega podpredsednika zbornice Marjana Golavška, na javnem glasovanju pa je največ podpore dobil Branko Tomažič. Sedanji predsednik zbornice Roman Žveglič, ki se je tudi udeležil seje, je napovedal, da za državnega svetnika ne bo kandidiral, dejal pa je, da je to pomembna funkcija, saj državni svet lahko predlaga državnemu zboru tudi sprejetje zakonov. Upravni odbor zbornice bo izmed kandidatov, ki jih bodo predlagale območne enote, določil dva kandidata, ki se bosta skupaj s kandidati ostalih kmetijskih interesnih organizacij pomerila za dvoje mest v državnem svetu. Za elektorje so na seji imenovali Anžeta Perčiča, Jožeta Muleja, Janeza Šebata, Marka Kerna, Janeza Jenka, Barbaro Lombar in Roberta Golca. V razpravi na seji sveta je bilo slišati različna mnenja, tudi to, da mora biti državni svetnik spreten pri lobiranju za kmetijske interese in da je v sedanjem sistemu zelo težko uveljaviti mlade, še neizkušene kandidate.

Uvedba aplikacije za prijavo škode

Člani sveta območne enote zbornice so ponovno opozorili na škodo, ki jo v kmetijstvu povzročajo zveri (medved, volk pa tudi šakal) in sive vrane. Dogovorili so se, da bodo na naslednji seji celovito obravnavali to problematiko in na sejo povabili tudi predstavnike zavoda za gozdove in lovske zveze, podprli pa so tudi prizadevanja zbornice, da bi na državni ravni uvedli enotno spletno aplikacijo za prijavo škode po divjadi. V zborničnem uradu bodo tudi preverili, kakšno je uresničevanje lovskih načrtov in odločb za odstrel medvedov, volkov in šakalov.

Dohodnina od polovice plačil za OMD

Predsednik zbornice Roman Žveglič je seznanil gorenjske svetnike tudi z aktualnim dogajanjem v kmetijstvu, predvsem z zapleti pri snovanju strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027, kjer je eno od odprtih vprašanj tudi obdelava kmetijskih zemljišč ob vodotokih prvega reda. Opozoril je tudi na predlagano spreminjanje 26. člena zakona o dohodnini, po katerem bi iz oprostitve plačila dohodnine izvzeli le polovico plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), in ne vseh, kot je po sedanji ureditvi, za drugo polovico pa bi kmetje morali plačati dohodnino. »To je v neposredni korelaciji z zaraščanjem teh območij,« je dejal Robert Golc, član sveta in upravnega odbora KGZS.

Uporabo FFS bi morali zmanjšati za polovico

Kmetijsko-gozdarska zbornica se je ostro odzvala tudi na predlog nove evropske uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS), po kateri bi v Sloveniji morali zmanjšati porabo tovrstnih sredstev za polovico ali še za več in prepovedati njihovo uporabo na občutljivih območjih, med drugim na območju Nature 2000, na nacionalno zavarovanih območjih in na vodovarstvenih območjih. Zbornica nasprotuje zmanjšanju uporabe FFS, saj so slovenski kmetje že zdaj zaradi strogih omejitev in manjšega števila registriranih sredstev v Sloveniji na slabšem v primerjavi s kmeti iz drugih držav, članic Evropske unije.

Velike spremembe v svetovalni službi

Ko je Mitja Kadoič, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj, svetnikom predstavil poslovanje zavoda v letošnjem prvem polletju, je ob pozitivnih finančnih rezultatih opozoril predvsem na velike kadrovske spremembe v oddelku za kmetijsko svetovanje. Štirje kmetijski svetovalci so se upokojili, vodenje oddelka pa je prevzel Robert Golc, ki je kljub velikim spremembam optimist; dobro pa se zaveda, da se bodo v prihodnje ob plačah, kot so v javnih službah, morali res potruditi, da bodo dobili dobre, pridne delavce.