O svobodi, ujeti v taborišču

Po štiridesetih letih bo koncertno izvedbo doživela kantata Taborišče Ravensbrück, v kateri je skladatelj Alojz Ajdič prepletel osem pesmi internirank. Na sporedu bo v sredo, 28. septembra, kot del koncerta Melanholija in agonija, s katerim bodo slovenski filharmoniki odprli abonmajski cikel Sodobnih orkestrskih skladb.

»Dan za dnevom smrt med nami svojo žetev žanje. Ni poti iz taborišča, ni poti za žive iz objema taboriščne žice. Smrt samo k svobodi skoz razbeljene peči svoje vrste vodi...« pravi pesem Smrt žanje avtorice Katje Špur, ene izmed štirih pesnic, ki so preživele Ravensbrück in bile v navdih skladatelju Alojzu Ajdiču. Štiri slovenske interniranke, poleg Katje Špur še Erna Muser, Vera Albreht in Katarina Miklav, so svoje trpljenje izrazile v pesmih, ki jih je za nastanek kantate kot tematski material uporabil naš priljubljeni skladatelj. Kantato za dva mešana zbora, recitatorko in simfonični orkester z izrazito vojno tematiko je Ajdič napisal leta 1980, zanjo je prejel več nagrad, velik uspeh pa je doživela tudi izven slovenskih meja.

Naj se nikoli več ne ponovi

»Moja soseda v Mariboru je bila pesnica in ena izmed internirank Katja Špur. Pripovedovala mi je o trpljenju, mukah in vseh pretresljivih dogodkih, ki so se zgodili v taborišču, kar se me je izredno dotaknilo. Začutil sem njeno močno izpovedno noto, s katero je podoživljala trenutke na mestu smrti, in ravno ta občutja sem tedaj želel upodobiti z notami in inštrumenti,« je nastanek kantate opisal Ajdič. »Ta glasba je turobna, a hkrati izredno čustvena. Ima močan izrazni naboj, ki opisuje vzdušje agonije in krutosti. Poslušalca se dotakne, je ganjen in pretresen. Kantato sem želel zaključiti na mogočen klasičen način, a čisto zares zaključka ni, saj ostaja svoboda ujeta v taborišču, interniranke in interniranci, ki so bili v milosti in nemilosti okupatorja, so umirali, njihovo trpljenje pa ni nikoli zares minilo. Glavno sporočilo kantate je zato – naj se nikoli več ne ponovi Ravensbrück,« pojasnjuje skladatelj.

Posvečen žrtvam vojne v Ukrajini

Dve leti po nastanku je bila kantata posneta v izvedbi radijskega orkestra z dirigentom Antonom Nanutom. Na ta posnetek pa je bila narejena baletna predstava, katere koreograf je bil Metod Jeras. Po štiridesetih letih bo kantata Taborišče Ravensbrück doživela koncertno izvedbo. V sredo, 28. septembra, ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma jo bodo izvedli orkester in zbor Slovenske filharmonije skupaj s komornim zborom Ave na koncertu z naslovom Melanholija in agonija. S koncertnim večerom, ki bo posvečen žrtvam vojne v Ukrajini, bodo filharmoniki pod vodstvom Simona Krečiča odprli abonmajski cikel Sodobnih orkestrskih skladb (SOS). Poleg Ajdičeve kantate bo na sporedu še Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, op. 11 Frédérica Chopina, ki jo bo izvedel mladi pianist Nejc Kamplet. Še pred tem bo v soboto, 24. septembra, ob 11. uri v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v sklopu Sobotne izobraževalne matineje potekala predstavitev skladatelja Alojza Ajdiča in njegove kantate Taborišče Ravensbrück. »Počaščen sem, da je Slovenska filharmonija kantato uvrstila ravno na spored koncertnega večera, s katerim se bomo poklonili žrtvam v Ukrajini,« je še dodal Ajdič.

Kantata, ki je vsebinsko izredno globoka in prepričljiva, bo tokrat izvedena koncertno, brez koreografskega elementa, kar po besedah Ajdiča nakazuje, da bo pozornost usmerjena zlasti na slušno, in ne na vizualno podobo. Na koncert so povabili tudi predstavnike slovenskih internirancev, ki so kantato pogosto predvajali na srečanjih doma in v tujini.