Šolski biodinamični vrt je spet lepo obrodil

V Radovljici imajo že skoraj desetletje edinstven javni biodinamični vrt, urejen za tamkajšnjo osnovno šolo. Vrt, ki je bil poleti med zmagovalci natečaja za biodiverziteti najprijaznejši vrt, je tudi letos lepo obrodil, zdaj pa ga že pripravljajo na zimo.

Radovljiški javni biodinamični učni vrt je bil vzpostavljen leta 2014 v okviru projekta Narava nas uči in vse odtlej učencem bližnjih osnovnih in srednjih šol ter vrtcev ter tudi drugim občanom Radovljice omogoča pridobivanje znanj o pridelavi visokokakovostne ekološke hrane, samooskrbi ter ohranjanju naravnega ravnovesja.

Otroci, mladostniki, vrtičkarji in drugi občani se na vrtu družijo in učijo trajnostne samooskrbe po metodi biodinamike. Nad projektom že vse od prvih začetkov bdi strokovnjakinja, domačinka dr. Maja Kolar, ki je med drugim poskrbela, da je učni vrt že pred časom poleg ekološkega pridobil tudi certifikat Demeter. Gre za blagovno znamko, ki se uporablja v več kot petdesetih državah po svetu in označuje hrano najvišje kakovosti za prehrano ljudi, pridelano po načelih biodinamike in ob upoštevanju strogih standardov pridelave in predelave.

Na vrtu pridelajo vedno več raznovrstnih semen in uvajajo novosti, sodelujejo z različnimi lokalnimi ustanovami, v zadnjem obdobju so se še tesneje povezali z bližnjo Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta.

Vrt svojo dejavnost povezuje s Semenjalnico – hranilnico ekoloških semen, ki že četrto leto deluje v Čebelarskem centru Gorenjske v Lescah. Glavni namen je lokalna pridelava ekoloških semen, kar zagotavljajo s kooperanti, in s tem tudi ohranjanje starih semen.

Vsako leto pripravijo tudi zaključek sezone na šolskem biodinamičnem vrtu in takrat dijaki bližnje Gostinske in turistične šole Radovljica obiskovalcem skuhajo in postrežejo hrano, pripravljeno prav iz zelenjave, ki je zrasla na tem vrtu.

Kot sta povedala Maja Kolar in Aleš Jezeršek, ki skrbita za ta posebni vrt v redišču mesta, sta z letošnjo letino zadovoljna, zdaj pa vrt začenjata pripravljati na zimo.

Pri tem poudarjata, da so za pridelavo zdrave hrane osnova dobra tla. »Rodovitna in zdrava tla, ki jih ne siromašimo, ampak nasprotno, povečujemo njihovo rodovitnost, so osnova. To med drugim pomeni, da so gnojena s kompostom, ki ga z malo vztrajnosti in potrpežljivosti vsak lahko pripravi sam. Med deli, ki jih prav v tem času opravljamo tudi na našem biodinamičnem vrtu, so tako na prvem mestu opravila, s katerimi zagotavljamo, da tla ne ostanejo gola. Pomembno je, da so tudi v zimskem času pokrita z rastlinami; v tem času lahko posejemo zeleno gnojenje, to so rastline, s katerimi hranimo mikroorganizme v tleh in na ta način povečujemo rodovitnost.«

Za zeleno gnojenje se sicer lahko uporabljajo katerekoli rastline, tudi na primer solata, ki ostane na vrtu in zgnije, sicer pa običajno uporabljajo stročnice in različne detelje, vsekakor pa čim več različnih rastlin, poudarja Aleš Jezeršek. Čisto dobro bo tudi, če med ostanke rastlin raztrosimo suho listje, še pravi, a dejstvo je, da vsaka rastlina tvori različne izločke, s katerimi se hranijo raznoliki organizmi v tleh.

In še eno pomembno sporočilo je na koncu pristavi Aleš Jezeršek: »Ne dovolimo, da postanemo sužnji vrta. Vrt mora delati za nas, ne mi zanj. To sicer pomeni, da morda ne bo videti kot v arboretumu ali tako urejen kot sosedov, bo pa nam in biodiverziteti prijazen.«