Pečnikov travnik v vrtincu časa

Zdravko Haderlap, po domače Vinkelnov iz doline Lepene nad Železno Kaplo, gorski kmet, kulturni ustvarjalec, predvsem pa zagret pripovedovalec o preteklosti in sedanjosti pa tudi napovedovalec prihodnosti lepenske grape, je pred dvema letoma skupaj s Herwigom Turkom začel projekt Grapo kopati/brati. Z njim s pomočjo znanstveno-umetniškega raziskovanja razširjata razumevanje preteklosti koroške narave in človeka

Del projekta je bila prve dni septembra izvedena operacija Pečnikov travnik. Ime ni izmišljeno. Pečnikov travnik leži na sončni strani lepenske doline – na tej strani je večina domačij – in na njegovem primeru so Zdravko Haderlap in njegovi sodelavci pripovedovali, kako so naši predniki vedeli, kateri posevki bodo v takem okolju najbolje uspevali, katera drevesa so rasla nekdaj in katera danes v okoliških gozdovih, kako se potekale meje med parcelami, kakšna je geološka zgodovina tega območja Karavank in kakšne vremenske spremembe nas čakajo v prihodnosti. Temperature naraščajo in za to je odgovoren človek. In končno, zakaj prav od ljudi v tej lepenski grapi prihaja največ pričevanj o boju slovenskega človeka proti nacizmu? Gotovo tudi zato, ker so ljudje že od rojstva naprej vajeni boja za preživetje. Zdravko Haderlap, brat Maje Haderlap, ki je s svojim romanom Angel pozabe širila resnico o boju Slovencev proti nacizmu, njihovem trpljenju in krivicah, je o našem sobivanju z naravo dejal: »Pustimo pokrajini, da je tu, saj to ona dopušča tudi nam.« Da je zemlja lahko tudi pesem, sta z igranjem na kamne dokazala zvočna umetnika in performerja Klaus Lippitsch in Florentina Uneg - Hitz. In tudi pogostitev z »divjo juho« in pehtranovo potico, za kar je poskrbela Elisabeth Miklau, gorska kmetica iz združenja lokalnih pridelovalcev živil Copla Kaša, je bila v znaku Pečnikovega travnika.