Fotografira človeško dostojanstvo

V Galeriji Kranjske hiše je na ogled serija fotografij Koptski misticizem, za katero je italijanska fotografinja Cristina Garzone leta 2020 pri Mednarodni zvezi za fotografsko umetnost FIAP prejela mojstrski naslov MFIAP.

Ko si v Galeriji Kranjske hiše ogledam razstavo fotografij odlične italijanske fotografinje Cristine Garzone in pridem do zadnje podobe, zadnjega motiva, se vrnem znova na začetek. Še enkrat moram skozi, zdaj si bom ogledoval detajle na posameznih fotografijah, in ko pridem do konca, se znova vrnem na začetek, saj je na vrsti zgodba, ki jo avtorica tokrat predstavlja na tridesetih fotografijah.

Gre za projekt, ki se je začel pred desetimi leti, ko je Garzonejeva prvič obiskala starodavno mesto Lalibela v Etiopiji: »Videla sem vernike v dolgih belih ogrinjalih, polnih čistosti, kar je name naredilo močan vtis. Kasneje sem se še petkrat vrnila v Etiopijo, zadnjič ravno na praznik sv. Jurija, ki ga predstavljam v tej seriji fotografij. Na ta praznik v Lalibelo prihajajo verniki iz vse Etiopije. Zelo čustven je prizor, ko duhovniki z belim križem blagoslovijo vernike, zato sem ga uporabila tudi za naslovnico monografije Koptski misticizem,« o projektu, v katerem je nastala serija fotografij, pojasni Cristina Garzone, po rodu iz mesta Matera, sedaj pa živi v Firencah.

Za to serijo fotografij je prejela številne nagrade po vsem svetu, prvič na mednarodnem natečaju v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih, kjer je prejela glavno nagrado natečaja. Mednarodna zveza za fotografsko umetnost FIAP je zanjo avtorici podelila mojstrski naslov. Kot pove Vasja Doberlet, ki je fotografsko kolegico tudi povabil v Kranj, je v 43 letih podeljevanja ta naslov prejelo le 255 avtorjev iz 46 držav sveta.

»Verniki vsak dan prihajajo v to svetišče in molijo osvetljeni s svečami, kar ustvarja dodatno mističnost. Rojena sem v Materi in tamkajšnji škof je v besedilu v moji knjigi Matero primerjal z Lalibelo. Tako cerkve v Etiopiji kot v Materi so zgrajene iz tufa, kraja pa povezuje tudi Marijin praznik, v Lalibeli ga imajo avgusta, v materi 2. julija,« k fotografijam dodaja avtorica, ki je spremljala molitve vernikov tako v skupini kot posameznikov v majhnih temnih kotih.

Zgodba se ji pri fotografiranju zdi najbolj pomembna, zato je prav reportažna fotografija tista, ki jo najbolj privlači. »Rada fotografiram ljudi, kadar ti izkazujejo njihovo dostojanstvo, ko predstavljajo nekaj posebnega, drugačnega. Ne maram fotografirati človeških tragedij,« poudarja Cristina, ki ne more fotografirati v skupini: »Vedno fotografiram sama, saj želim imeti osebni stik s človekom, ki ga fotografiram. Ljudje nismo predmeti, imamo dušo, zato nas je treba obravnavati spoštljivo, dostojanstveno.«

Fotografija je njena strast že od otroštva, zaposlena je bila sicer v računovodstvu, pred desetimi leti pa se je povsem posvetila fotografiji, ki je zdaj tako rekoč njen poklic. Poleg knjige Koptski misticizem je pri založbi iz Matere izdala še knjigo o prazniku Madone v Materi. V teh dneh se je Cristina Garzone v Kranju mudila tudi kot članica mednarodne žirije letošnjega 11. mednarodne razstave Miniature, ki jo bienalno pripravljajo v Fotografskem društvu Janez Puhar. Izjemna razstava Koptski misticizem, ki je bila že predstavljena v uglednih razstaviščih po svetu, bo v Kranju na ogled do 26. septembra.