Praznični spomin na Milko Hartman

Slovenci na Koroškem za letošnji praznik slovenske kulture zaradi omejitev niso organizirali tradicionalne javne prireditve, ampak so jo posneli v kulturnem domu v Pliberku in jo na praznični torek predvajali po spletu. Posvetili so jo Milki Hartman, pesnici Libuškega polja, ki je se rodila pred 120 leti 11. februarja leta 1902 v Libučah v Podjuni, kjer je 19. junija leta 1997, torej pred petindvajsetimi leti, tudi umrla.

Milka je skupne narodove ideale postavila pred svoje. Odpovedala se je družini in ostala samska. Bila je »dekla svojega naroda«, saj se je po šolanju na Koroškem in v Sloveniji izobraževala in vzgajala koroška dekleta v uspešne, gospodarne matere in gospodinje ter zavedne Slovenke in pisala pesmi, tako v slovenskem zbornem jeziku kot v podjunskem narečju. Prvo objavljeno pesem je napisala leta 1916. Mnoge njene pesmi so koroški Slovenci vzeli za svoje. Živela je svoje življenje, sama v domači hiši, in s svojimi stališči ter pogumom uspevala v pretežno moškem svetu. Po vojni se je vključila tudi v politično delo slovenskih organizacij. Od voditeljev Slovencev na Koroškem je pričakovala dejanja v prid naroda, in ne le lepih besed in hvale na svoj račun.

Torkovo slovesnost z naslovom Zakaj bi jaz ne pela so organizirali Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. V njegovem imenu je izrekla pozdravne besede predsednica Amina Majetić in med drugim povedala, da sta kultura in ustvarjalnost, sicer na svoj način, živeli tudi med epidemijo, saj sta del nas. Milkine pesmi so prepevali in brali pianist in pevec Tonč Feinig, igralka in pevka, pranečakinja Milke Hartman Katarina Hartman in dramski igralec Michael Kristof - Kranzelbinder. O Milki Hartman je govorila dr. Eva Verhnjak - Pikalo, tudi pranečakinja slavne koroške s pesnice. Vsem Slovencem v Sloveniji, na Koroškem in po svetu je položila na srce, naj varujemo in spoštujemo svoj jezik, naj ga govorimo doma, v družinah, saj tudi najboljša šola tega ne more nadomestiti. Čas je za dejanja, je povedala govornica.