Sedlo Križevec, križišče spomina

Besedilo: Urška Peternel
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 12. september 2022 / 21:54

Sedlo Križevec (nekateri mu pravijo tudi Križovec ali Križovc) nad Javorniškim Rovtom je križišče gozdnih poti, ki peljejo proti Planini pod Golico, na drugi strani pa proti Javorniškemu Rovtu. Na križišču stoji leseno znamenje – križ. A razen domačinov le malokdo ve, da je Križevec s križem mesto posebnega spomina: na »francoske bojevnike«, ki so pokopani na tem območju.

Zgodovino Križevca je raziskala domačinka Petra Alič, ki navaja, da se prav na tem območju nahaja pokopališče vojakov iz časa Napoleona. A zgodovinski zapisi o dogodkih iz časa francoske okupacije naših krajev pod pogorjem Karavank, ki bi odstrli zgodovinske dogodke, so po njenih besedah skopi. Znano je, da so čez sedlo Križevec in na obeh straneh Karavank nekdaj potekale poti, ki so že v času Habsburžanov povezovale Kranjsko in Koroško. Tako naj bi po nekaterih zapisih čez Križevec več tisoč francoskih vojakov hodilo »za hrbet avstrijski vojski« ...

Kdaj je nastalo pokopališče francoskih vojakov in spominsko znamenje, ni znano, sta pa omenjena že v Krajevnem leksikonu dravske banovine iz leta 1937. Prvotno znamenje je stalo nad staro potjo, starejši domačini Javorniškega Rovta pa se še vedno spominjajo gomilnih grobov na nekdanji gozdni jasi. A grobovi danes niso več prepoznavni, čeznje so namreč v preteklosti zgradili gozdne ceste, leseno razpelo pa je po drugi svetovni vojni propadlo.

Spomini botra znamenja

A leta 1992 se je skupina domačinov odločila postaviti novo znamenje, glavni pobudnik in idejni vodja je bil danes že pokojni Frančišek Noč, boter znamenja pa je bil Marko Zupančič, takrat mlad fant. Kot se spominja danes, sta bila v veliko pomoč pri postavitvi tudi Jože Noč in France Razinger, ki je tudi podaril les.

»Kiparsko delo križanega je opravil France Tavčar, ob križu smo uredili tudi okolico. Slovesnost blagoslova novega križa je bila 5. septembra 1992, sveto mašo je vodil takratni dekan Martin Erklavec, župnik v Begunjah. Navzoči pa so bili še France Oražem, župnik v Zasipu, Jože Tomšič, takratni kaplan na Jesenicah, domači župnik Jože Razinger in bogoslovec Rok Pogačar s Homca. Peli so pevci moškega pevskega zbora Vintgar z Blejske Dobrave. Kulturni del pa je povezoval Andrej Černe z Blejske Dobrave,« se spominja Marko Zupančič.

»Prijatelji Križevca« so se ob križu srečevali vsa naslednja leta, vsakič prvo soboto v septembru. Letos, ko mineva trideset let od postavitve križa, pa je bila spominska slovesnost prav posebna. V želji, da bi se območje na Križevcu zgodovinsko raziskalo, da bi se opravile arheološke raziskave in da bi enoto kulturne dediščine uredili, pa sta Marko Zupančič in Peter Bohinec položila temeljni kamen, ki ga je izdelal akademski kipar Zoran Poznič. Na kamnu je datum 3. 9. 2022 in napis Bog daj Prijatelji Križevca.

Spominsko mašo je daroval prelat Jožef Lap v somaševanju z župnikom na Koroški Beli dr. Petrom Nastranom. Pripravili so kulturni program, izdali pa tudi publikacijo o spominskem kraju nad Javorniškim Rovtom.