Kamniška koča na Kamniškem sedlu na 1864 metrih nadmorske višine je letošnje poletje zaradi energetske prenove dobila novo zunanjo podobo. / Foto: Jasna Paladin

Kočo bodo krasile tudi skodle

Energetska prenova Kamniške koče na Kamniškem sedlu se počasi zaključuje. V prihodnjih dneh bodo mojstri na del pročelja namestili še macesnove skodle, pozitivni učinki prenove pa se kažejo že sedaj.

»Koča je bolj topla, precej manj drv bomo porabili za ogrevanje in tudi plesni v sobah zdaj ni več,« se veseli oskrbnik, izredno zadovoljen z letošnjo sezono, ki je bila skorajda rekordna.

Kamniška Bistrica – Planinsko društvo Kamnik se je letošnje poletje lotilo energetske sanacije obeh svojih koč, tako Kamniške koče na Kamniškem sedlu kot Cojzove koče na Kokrskem sedlu, to pa jim je omogočil tudi denar ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za prenovo planinskih koč iz državnega razpisa, na katerem so bili uspešni. Ko bodo dela končana (predvidoma še ta mesec), bodo za Kamniško kočo prejeli 138 tisoč evrov, za Cojzovo pa 144 tisoč evrov

V načrtu pri obeh kočah je bila prenova strehe in fasade, kako pa dela potekajo, smo se prepričali minuli teden ob obisku Kamniškega sedla, kjer na 1864 metrih nadmorske višine stoji visokogorska Kamniška koča. »Prenova se je začela s koncem maja, takoj ko so vremenski pogoji to omogočali. Delavci so najprej odstranili staro pločevino v zgornjem delu, odstranili dotrajano leseno ostrešje in ga nadomestili z novim, odstranili staro izolacijo, ki jo je bilo bolj za vzorec, in namestili novo, nato pa namestili še novo pločevinasto fasado in streho. Zgornji del je že v celoti končan, namestili so tudi nove dimnike v obliki črke H, zaradi katerih se dim ob slabih vremenskih razmerah ne bo več valil v notranjost. Na novo je napeljano tudi odvodnjavanje s strehe v zalogovnike; izgube deževnice so zdaj bistveno manjše, prav tako bo kakovost vode zdaj veliko boljša. Manjkajo le še cepljene macesnove skodle, ki jih bo mojster Jernej Lanišek na južno, vzhodno in zahodno fasado namestil te dni,« nam je zadovoljen povedal oskrbnik Iztok Kolenc, ki za kočo skrbi zadnja tri leta.

Tudi brez težav ni šlo, saj se je zaradi preobremenjenosti – ves stari in novi gradbeni material so s koče in do nje prepeljali s tovorno žičnico – odtrgala vlečna jeklenica, prav tako je tudi v visokogorju letos velika suša in planinske koče se soočajo z velikim pomanjkanjem vode. »Zaradi prenove strehe maja in junija nismo ujeli kaj dosti deževnice, prav tako so se morali delavci, ki so menjavali izolacijo, vsakodnevno prhati, a vseskozi z vodo ravnamo zelo skrbno in tudi litra ne zavržemo,« nam je še povedal Kolenc, ki se veseli vsakega dežja, ki bo vsaj malo napolnil njihove zalogovnike vode. Delavci so do koče prišli peš in gor tudi spali, saj je bilo dela res veliko.

Poleg nove strehe in fasade so v koči namestili tudi nove, večje in zmogljivejše baterije, ki bodo omogočile tudi shranjevanje energije, ki jo pridobivajo s sončnimi celicami na strehi koče. Stare baterije so namreč morali občasno polniti z dizelskim agregatom. Sončne celice na strehi zadoščajo za razsvetljavo, hladilnik in dve manjši hladilni zamrzovalni skrinji, želijo pa si postaviti tudi manjšo vetrno elektrarno, ki je v bližini koče nekdaj že stala, pa jo je podrl veter.

Kamniška koča je bila od leta 2011 temeljito prenovljena že v notranjosti, zdaj pa dobiva še novo zunanjo podobo, in čeprav dela še niso povsem zaključena, so pozitivni učinki energetske sanacije že dobro vidni. »Koča je bolj topla, precej manj drv bomo porabili za ogrevanje in tudi plesni v sobah zdaj ni več,« se veseli oskrbnik, izredno zadovoljen z letošnjo sezono, ki je bila skorajda rekordna. Kamniško sedlo iz leta v leto obišče več planincev, prenočijo pa večinoma tujci.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 3. junij 2016 / 11:20

Nikjer ni huje kot v Južnem Sudanu

Slovenski humanitarni delavec Tomo Križnar, ki so ga po dobrem tednu dni po obsežni diplomatski akciji izpustili iz zapora v Južnem Sudanu, je spet doma. Trdno je odločen, da bo še naprej pomagal Nuba...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...