Pot vrnitve po nesreči (2)

Tudi v času covida-19 je Katja Rakušček ostala športno aktivna in snovala nove cilje. S tekaškimi prijatelji so se bolj usmerili v traile in si za leto 2022 zastavili cilj 100 kilometrov na Vipava trailu. Še 6. februarja so na Vipavskem opravili 54 kilometrov dolg preizkusni trening na trasi.

In potem je prišel 8. februar. Za Katjo in njene bližnje je bil vse prej kot prazničen. Z možem sta ga želela izkoristiti za turno smuko v hribih, na Ratitovcu. Kot običajno sta s seboj vzela tudi psičko Popy pasme Jack Russell terier. Pri spustu je prišlo do nesreče. »Trenutek, ki se ga spomnim še zelo dobro. Bilo je kar pomrznjeno in sem želela prečiti v bolj mehak sneg na levo, vendar se je pod rahlo napršenim snegom skrivala past v obliki ledene plošče. Odneslo mi je repe smuči in zdrsela sem po pobočju Razorja. Sledila je »tema«. Ne spomnim se ničesar več, kaj se je dogajalo. Zagotovo me je premetavalo, čelado mi je odtrgalo z glave, smuči se niso odpele in predvidevamo, da sem s smučmi na nogah z veliko silo zadela ob skalo ali drevo. Videl me ni nihče. Ko sem se za kratek čas zavedela, so bili ob meni že planinci in mož Matjaž, ki je sicer tudi gorski reševalec. Zagotovo najhujša mora za gorskega reševalca, če mora reševati svojega najbližjega. Zaustavili so mi krvavitev s prevezo, saj mi je desno nogo dobesedno odtrgalo pod kolenom in je ostala v smučarskem čevlju s smučmi vred. Spominjam se, da mi je mož umirjeno govoril, da bo vse v redu in naj bom mirna, psička pa me je lizala po obrazu. Jaz pa se mu želela dopovedati, da naj mi odpne levi čevelj, saj me je zelo bolel gleženj. Ko sem videla, kako mi desna hlačnica prazno visi, sem vedela, da se je zgodilo nekaj hudega. Takrat sem zopet padla v »temo«. Ne spominjam se niti dviga z vitlom v helikopter niti urgence oziroma ničesar, kar se je dogajalo z menoj vse do naslednjega dne, ko sem se zbudila na intenzivnem oddelku,« je Katja Rakušček opisala nesrečo.

Poškodbe so bile hude. Amputirana desna golen, zlomljen gleženj na levi nogi, potrgane ramenske vezi, izpahnjen mezinec, pretres možganov, odrgnine po obrazu in telesu. »Ko sem se zavedela, kaj vse se mi je zgodilo, sem si rekla: 'Katja, nekdo te mora imeti zelo rad, da si še živa, da sta glava in hrbtenica v redu.' Življenje mi je bilo še enkrat podarjeno. Obiskal me je Matjaž, pogovorila sva se in se oba zjokala. Odleglo nama je,« pravi. (Se nadaljuje)