Aleš Šubic / Foto: Tina Dokl

Nepremišljeno osvetljevanje

Pri postavljanju obcestnih svetilk po mnenju krajevnega svetnika iz Poljan nad Škofjo Loko Aleša Šubica v Sloveniji močno pretiravamo. Kot opozarja, ne gre samo za svetlobno onesnaževanje, ampak za širše vprašanje degradacije okolja in krajine z zunanjo razsvetljavo.

»Popolno spreminjanje okolja je v veliki meri posledica skrajnega udobja in poslovnih interesov, in ne izključno zagotavljanja varnosti, kot se tipično želi prikazati,« je do sedanjega pristopa k osvetljevanju cestnih odsekov kritičen Aleš Šubic. Na pretirano razsvetljevanje je postal pozoren pred desetimi leti ob prvih načrtih za projekt obnove cest v Predmostu in Hotovlji. »S tem projektom bi se popolnoma spremenil karakter območja. Poleg tega je nekje treba postaviti omejitve – če bomo osvetljevali tudi povezave med naselji, včasih celo kilometre daleč, potem se to nikoli ne konča. Za povrhu zdaj tudi pripravljena projektna dokumentacija kaže, da so pristopi zelo neracionalni,« opozarja Šubic.

V zadnjem desetletju je bilo sicer z obvezno uporabo svetilk z ravnim dnom in s prehodom na LED-tehnologijo narejeno veliko v smislu tehničnega omejevanja svetlobnega onesnaževanja in porabe energije, priznava Šubic. A po njegovem mnenju bi morali narediti še korak naprej z bolj ekološkim in racionalnim odločanjem, kje sploh osvetljevati in koliko osvetljevati, predvsem pa bi morali upoštevati tudi učinke javne razsvetljave na videz naselij in krajine. »Ti so ta čas praktično v celoti spregledani. Upal bi si celo trditi, da nekontrolirano širjenje javne razsvetljave predstavlja daleč največji prispevek k hudi in hitro napredujoči degradaciji prostora v Sloveniji, pri čemer smo po nekaterih ocenah šele na dvajsetih odstotkih tega, kar nas bo doletelo, če nadaljujemo v sedanji smeri.« Še posebno problematično se mu zdi širjenje javne razsvetljave tudi na podeželju, s čimer podeželje pospešeno dobiva karakter predmestnega prostora. »Pri tem niso izvzeta niti turistična območja, kot so Zgornjesavska dolina, Bled, Bohinj, Jezersko, in celo zavarovana območja v okviru Nature 2000,« opozarja in dodaja, da temu ustrezno naša država hitro izgublja naravno in zgodovinsko podobo ter se spreminja v brezoblično industrializirano krajino. Vse to je po njegovem posledica tega, da se k infrastrukturnim projektom ne pristopa celovito. »Praktično v celoti manjka krajinsko arhitekturni pogled,« poudarja Šubic. Po njegovih besedah se vse izvaja samo po goli gradbeniški in elektrotehniški tehnicistični logiki, ki je oprta na »močno pretiran tehnični standard SIST EN 13201 – ta govori samo o priporočenih svetlobnih parametrih, nič pa o prostoru, v katerega se razsvetljava postavlja«. Meni, da je omenjeni standard za podeželje popolnoma neprimeren, vsaj toliko pa tudi njegova interpretacija s strani naših projektantov. »Ugotavljamo, da bi morali uporabo standarda na podeželju oziroma vsaj v naseljih, ki imajo manj kot tisoč prebivalcev, popolnoma opustiti.« Namesto togega linearnega osvetljevanja po tem standardu, ki predstavlja glavni element resne degradacije podeželske krajine v primestni prostor, bi morali preiti na točkovno osvetljevanje izbranih kritičnih točk, je še poudaril Šubic. Zanimivo je, da je slika v sosednji Avstriji precej drugačna, pojasnjuje Šubic. Na križiščih je manj svetilk, tipično samo ena. Svetilke so bistveno nižje, saj po navadi osvetljujejo samo pločnik, in ne cele ceste. Avtocestnih priključkov sploh ne osvetljujejo. »Očitno je pri njih odnos do upravljanja prostora drugačen. Pri odnosu do okolja pa bi na splošno morali doseči preobrat, saj se hude posledice sedanjega nespoštljivega odnosa že marsikje nakazujejo,« meni Šubic Večina potrebnih ukrepov bi bila po njegovem izvedljiva že v okviru obstoječih predpisov oziroma zgolj z nekaterimi manjšimi popravki. »Za spremembe zakonodaje in izboljšanje priporočil občinam pa bi bila najprej potrebna volja na ministrstvu za okolje in prostor, ki je prvo odgovorno za ureditev te problematike,« je še poudaril in dodal, da doslej žal ni bilo videti, da bi ta volja obstajala.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 15. oktober 2018 / 16:39

Kranjska klobasa 2025

Javna sporočila o tem, da bo Kranj kandidiral za evropsko prestolnico kulture leta 2025, malo povedo o vsebinah in ambicijah te pobude.

Objavljeno na isti dan


Tržič / torek, 26. september 2023 / 20:12

Rane ekrana naj projekt EU

Center za trajnostni razvoj podeželja (CTRP) Kranj je do konca maja izvajal projekt Rane ekrana, ki so ga pripravili v sodelovanju z Občino Tržič in oblikovalcem vizualnih komunikacij Tomažem Mušičem.

Kultura / torek, 26. september 2023 / 20:10

Loški oder je pravi magnet za matičke

Matička za najboljšo predstavo v celoti je prejela uprizoritev Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša v izvedbi Loškega odra, za vlogo Toneta Bukovca v tej predstavi pa je matička prejel Matej Čujovi...

Šport / torek, 26. september 2023 / 20:08

Domžalčani so si priborili zmago

Domžale, Kranj – V Prvi ligi Telemach so nogometaši Domžal gostili Aluminij in zmagali z 2 : 1. Za domačine sta zadela Danijel Šturm in Mario Krstovski. Kalcer Radomlje je gostoval v Celju in izgub...

Gorenjska / torek, 26. september 2023 / 12:51

Velika škoda zaradi poplav tudi na športni infrastrukturi

Avgustovske poplave so poškodovale tudi športno infrastrukturo, kar so občutili nogometaši, smučarski skakalci ... in številna društva ter klubi, ki vadijo v športnih dvoranah in drugih objektih,...

GG Plus / torek, 26. september 2023 / 12:44

Vznemirljive zgodbe preteklosti

Restavrator Rok Valjavec živi v Britofu pri Kranju. Odraščal je v Tupaličah, po domače pr' Zamud. Posebej je ponosen ravno na hišno ime ter da iz njegove rodbine izhaja oče pomembnega literarnega ustv...