Pahorjeva Nekropola v stripu

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 3. september 2022 / 12:05

Pri Mladinski knjigi je izšel roman v stripu Nekropola, ki ga je po znamenitem avtobiografskem romanu Borisa Pahorja ustvaril mladi umetnik Jurij Devetak.

Pri založbi Mladinska knjiga so v zadnjih letih konec avgusta ob osebnem prazniku Borisa Pahorja (1913–2022) predstavljali ponatis katerega od njegovih del oziroma knjižne izdaje, povezane z njegovim življenjem in delom. Tudi tokrat, vendar prvič, odkar intelektualca in pomembnega pričevalca največjih grozot 20. stoletja, predvsem in morda prav zato tudi velikana besede miru, ni več med nami. Na Kontovelu pri Trstu, kjer je preživljal visoko starost, je preminul 30. maja letos.

Založba tokrat zaokrožuje opus del Borisa Pahorja s povsem novo izdajo, avtorskim prvencem. Namreč, Pahorjev avtobiografski roman Nekropola ima odslej tudi obliko romana v stripu, in sicer v izvedbi njegovega tržaškega rojaka, mladega stripovskega avtorja Jurija Devetaka. Roman je prvič izšel leta 1967 pri založbi Obzorja, začenja pa se s pisateljevim obiskom spominskega parka ob koncentracijskem taborišču Natzweiler-Struthof, pisec pa v njem nato nadaljuje z opisovanjem svojih doživetij v drugih taboriščih (Dachau, Bergen-Belsen …), v katera je bil poslan po aretaciji. Po tem, ko so ga odkrili v Franciji in Nemčiji, je roman doživel velik odmev in priznanje v svetu, sčasoma pa tudi doma in v sosednjih državah. Boris Pahor je morda prejel največje priznanje prav od Italijanov, ki so mu za ta roman leta 2008 podelili prestižno nagrado Premio Napoli. Nagrada je predstavljala med drugim tudi simbolno priznanje zločinov, storjenih nad slovenskim prebivalstvom pod italijansko okupacijo.

Črne podobe črnega časa

Pahor je z držo odgovornega intelektualca vedno svaril pred pozabo zgodovine in opozarjal na poskuse kratenja človekovih in narodnih svoboščin in pravic. S svojim sporočilom in svarilom pred pojavljanjem novih totalitarizmov je roman Nekropola nagovoril tudi Jurija Devetaka (ki se je – zanimivo – rodil leta 1997, ko je Nekropola izšla v zbirki Kondor in postala ponovno popularna), ki je predvsem z mojstrsko risbo in prepričljivim nizanjem prizorov v celoti povzel duha dane literarne predloge. Kot je povedal, ga zanimajo zgodovinske teme in kaj je človek zmožen storiti sočloveku. »Nisem videl taborišča v živo, zato sem iskal reference v videih po internetu.« Stvari je poskušal povedati s perspektivo in poudarjanjem detajlov. V Nekropoli pravzaprav ne vemo, kako točno je videti taborišče, bolj so pomembni občutki. »Očarala me je podrobnost opisovanja vsakega posameznega trenutka, ki ga Pahor doživlja v taborišču. Opise sem doživljal s Pahorjevimi očmi – ko sem risal, sem imel občutek, da živim v nekem filmu, ki pa je bil resničen,« je povedal Devetak, ki je knjigo risal približno dve leti.

Že leta 2018 je Borisu Pahorju dal portret, pisatelj pa je bil tudi kasneje seznanjen z nastajanjem stripa. Likovna urednica Tanja Komadina je dejala, da jim je bila na založbi že takoj všeč Devetakova risba. Povabili so avtorja, naj pripravi nekaj skic, da bodo videli, ali se bo v njih obdržal duh romana. »Devetak je dobro sestavil scenarij, izbral stavke, sestavil pravo zgodbo. V kakšni tehniki izraziti grozo, kakršni smo priča v Nekropoli? S premišljenimi podobami je risar dosegel praznino, tišino, ki nam onemogoča, da bi zgolj hiteli čez zgodbo.«

Podobe so realistične, črne, kot so črni dogodki, ki jih opisuje roman. Veliko je ptičev, vrane namreč predstavljajo smrt, risar je oči dal le pticam in nacistom, ostalim pa ne. Skrbno izbrano besedilo je zapisano v črkovni vrsti, ki posnema pisalni stroj. Ali kot pravi pisec spremne besede Zdravko Duša: »Gibanje med sencami v risbi daje ton in potegne bistveno rdečo nit skozi strip. Velikokrat je izrečena beseda 'nič', ljudje so bili 'izničeni'.« Seveda pa najbrž ne gre romana vzporejati s stripom, ki je vsekakor samostojno delo, ki na nekoliko drugačen način pripoveduje isto zgodbo.