Na rokodelskem taboru v Škofji Loki so udeleženci izdelali lično škatlo. / Foto: Mateja Rant

Mladi rokodelci

Na rokodelskem taboru v Škofji Loki je devet udeležencev pod mentorstvom Matije Hiršenfelderja, Toneta Kosmača in Janeza Krišlja spoznavalo delovne procese pri izdelavi končnega izdelka iz lesa.

Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije so na pobudo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo med letošnjimi poletnimi počitnicami prvič organizirali Slovenski rokodelski tabor, ki je potekal v sedmih slovenskih krajih, kjer delujejo regijski rokodelski centri, med drugim tudi v Škofji Loki. Minuli teden se je tako v delavnici Matije Hiršenfelderja zbralo devet mladih, ki so pod budnim očesom mojstrov spoznavali rokodelske veščine.

Brezplačne delavnice so bile namenjene učencem in mladostnikom med 12. in 17. letom starosti, ki so tako dobili priložnost za aktivno in ustvarjalno preživljanje dela počitnic ter obenem razmislek o svojem prihodnjem poklicu. Mladi so lahko pobliže spoznali delo posameznih mojstrov rokodelcev in skupaj z njimi ustvarjali svoje izdelke. V Škofji Loki so učenci in dijaki na delavnicah, ki jih je organiziral Rokodelski center DUO Škofja Loka v sodelovanju s Srednjo šolo za lesarstvo Škofja Loka, spoznavali tradicionalne načine obdelave lesa. Ob mojstrih rokodelcih je vsak izdelal lesen izdelek, v katerem so prepletli tradicionalno mizarstvo, rezbarstvo in pletarstvo, je pojasnil mojster Matija Hiršenfelder. »Izdelali so lične škatle za shranjevanje, na katerih je rezbarjeno okrasje, na vrhu pa pletarski izdelek za pokrov – pletena mreža iz viter.« Delavnic se je po njegovih besedah udeležilo šest srednješolcev in trije osnovnošolci. »Tudi srednješolci so na taboru spoznavali program, ki ga v šoli ne moremo obravnavati tako podrobno – sicer se spoznajo z ročno obdelavo lesa, ampak tu so se seznanili s pravimi rokodelskimi spretnostmi,« je pojasnila Irena Leban iz srednje šole za lesarstvo. Osmošolec Marko Huzjak je bil nad delavnicami navdušen. »Rad delam z lesom, zato mi je bilo zelo zanimivo poskusiti. Mogoče bom celo šolanje nadaljeval v tej smeri.« Navdušen je bil tudi njegov brat Rok Huzjak. »To delo je zelo zanimivo, prav pomirja.« Dijak lesarske šole Klemen Iglič je priznal, da bi se s tem ukvarjal za hobi, poklicno pa bi delal kaj drugega, saj delo zahteva veliko truda, ki pa ni ustrezno cenjen. Mojstra Janeza Krišlja veseli, da se mladi zanimajo za rokodelstvo. »Upam, da bodo tudi v šolah spoznali, da je pomembno, da spretnost rok ostane živa in da se dijaki naučijo še kaj drugega kot podajati les v stroje.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / torek, 13. maj 2008 / 07:00

Privlačne skrivnosti narave

Minerali in fosili so privabili v Tržič številne obiskovalce. Mnogi so sodelovali v delavnicah in si ogledali okolico.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Igorjevih dvajset

V polnem Gledališču Studenec pri Domžalah je v petek zvečer svojo dvajsetletnico obstoja proslavil ansambel Igor in zlati zvoki.

Zanimivosti / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Velike porcije in klasična glasba

"Naj bo to naša rdeča nit," je ponudbo, s katero namerava razveseljevati planince, pa tudi alpiniste, opisal Franc Beguš, novi oskrbnik Kranjske koče na Ledinah.

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Vaš razged

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Ulrihova hiša

V hiši ob gradu Khislstein, ki jo Kranjčani poznajo kot Ulrihovo hišo, so novi upravni prostori Gorenjskega muzeja. Grad in hiša ob njej sta bila skozi stoletja bolj ali manj povezana...

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Gorsko reševanje približali ljudem

"Javnost je o delu gorskih reševalcev seznanjena ob hudih tragedijah, ob uspešnih reševanjih pa niti ne. Zato se nam je zdelo potrebno spregovoriti o tem," pravi Vladimir Habjan, urednik knjige Reševa...