Kritični do predloga dohodnine

V javnosti je bila največ kritik deležna novela zakona o dohodnini, zaradi katere naj bi imeli v prihodnjem letu nižje plače. Predstavniki delodajalcev pričakujejo celovito davčno reformo, ne pa parcialnih sprememb.

Ljubljana – Prejšnji teden se je zaključila javna obravnava predlogov novel štirih davčnih zakonov, s katerim želi vlada pomagati socialno najranljivejšim in mladim v času trenutne draginje, predlaga pa tudi administracijske poenostavitve za davčne zavezance.

Prejeli okoli petdeset pripomb

V času javne obravnave je vlada prejela okoli petdeset pripomb in odzivov, od tega največ na predlagano novelo zakona o dohodnini, ki je v javnosti vzbudila največ pozornosti. Kot smo v Gorenjskem glasu že poročali, bo novela odpravila nekatere rešitve, ki jih je uveljavila Janševa vlada. S prihodnjim letom, ko naj bi zakon začel veljati, bi se tako zvišala splošna olajšava z letošnjih 4500 na 5000 evrov, odpravilo bi se tudi postopno zviševanje olajšave na 7500 evrov do leta 2025. Skupni dohodek, od katerega bi bila rezidentu poleg splošne priznana tudi dodatna splošna olajšava, bi se zvišal s 13.716,33 evra na 15 tisoč evrov. Novela uvaja tudi splošno olajšavo za mlade, davčno stopnjo v najvišjem, petem dohodninskem razredu pa bi zvišali s sedanjih 45 na 50 odstotkov. Pri usklajevanju višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov med drugim odpravljajo avtomatično usklajevanje s koeficientom rasti življenjskih stroškov in uvajajo način usklajevanja, kakršen je veljal pred zadnjo novelo zakona o dohodnini.

Kot so pred časom izračunali novinarji časnika Finance, bi se tako plače, ki so se po uveljavitvi dohodninske reforme prejšnje vlade zvišale, s sprejetjem predlagane novele prihodnje leto nekoliko znižale. Kot navajajo, bi bila ob upoštevanju desetodstotne inflacije minimalna mesečna neto plača lahko za dobrih osem evrov nižja, povprečna denimo za dobrih 18, dvakratnik povprečne pa za 36 evrov nižja.

Predstavniki delodajalcev kritični

Na predloge novel so se odzvali tudi predstavniki delodajalcev. Tako so v Trgovinski zbornici Slovenije, Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije in Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije izrazili nasprotovanje parcialnim spremembam, ki bodo neto prihodke zmanjšale in predlagali celovito davčno reformo.

Tudi v Klubu slovenskih podjetnikov so posredovali konkretne predloge, ob tem pa menijo, da bi morale biti rešitve, ki jih predlaga vlada, predmet širšega družbenega konsenza in javnega dialoga. Delodajalci so namreč med drugim kritični, da predlog ni bil obravnavan v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.

Na ministrstvu za finance pravijo, da bodo odzive, ki so jih prejeli, preučili, o predlogih pa bodo razpravljali tudi z Ekonomsko-socialnim svetom. »Zavedamo se, da je za čim boljše rešitve ključen intenziven dialog z vsemi ključnimi deležniki,« pravijo.