Svet je v resnici majhen

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gorje / / 10:17

V soboto so v Gorjah gostili kenijskega duhovnika Ima Donalda, ki je zadnja leta tesno povezan s Slovenijo. Prav v njegovo župnijo je ob posredovanju Slovenske karitas, katere ena najaktivnejših sodelavk na mednarodnem področju je Jana Lampe iz Gorij, doslej prišlo že veliko pomoči: koze za revne družine, novi prostori za porodnišnico, obnovljen vodnjak ...

Duhovnik je pripovedoval o življenju, ki večini od nas ni blizu. Težko si je predstavljati, da nekje obstajajo skupnosti, v katerih ljudje živijo v hudem pomanjkanju osnovnih življenjskih dobrin. Nič lažja ni predstava o nenehnih spopadih med različnimi plemeni na koščku zemlje, tako pustem in nerodovitnem, da se niti dolgoletnim britanskim kolonizatorjem ni zdelo vredno ukvarjati z njim.

Pa vendar je to tudi svet, ki ga je tako kot nas v zadnjih letih prizadela epidemija, tudi oni čutijo posledice surovega vojaškega konflikta v Ukrajini.

Ruski plin je zagotavljal energijo tudi za Afriko in tistega nekaj poljedelstva, ki ga omogoča pusta peščena zemlja, je odvisnega prav od v Ukrajini proizvedenih gnojil. Humanitarna kriza, ki se je to pomlad začela pred našim pragom, ima močan odmev tudi v Afriki.

Afrika. Zdi se tako daleč in tako drugačna od tega, kar nam je domače, da je mnogim težko iskreno sočustvovati s tamkajšnjimi ljudmi. Je lahko še kaj bolj drugače od podobe slikovite vasice ob vznožju Alp, vsepovsod zelene, z vode polnim zaledjem Radovne, bogatimi travniki, ki dajejo hrano za živino, bližnjim Bledom in čudovito naravo, ki kar ponujata priložnosti, ki jih prinaša turistično gospodarstvo?

A že en obisk lahko pokaže, da je svet vendarle samo eden in da se tudi za najbolj črno – ali najbolj belo – barvo kože skrivajo zgolj ljudje. Eni, ki imamo to srečo, da smo rojeni v relativno varnost in obilje tako imenovanega razvitega sveta, in drugi, katerih dom je – Afrika.

Zaradi posameznikov, ki so si upali prečkati nevidno mejo med obema, na prvi pogled tako različnima si svetovoma, so se med pustim Lodwarjem in idiličnimi Gorjami spletle človeške vezi, z njimi pa sočutje v dobesednem pomenu besede. Zato je bila v soboto dvorana polna. Čeprav je jasno, da pomoč potrebujejo tudi mnogi pri nas – v razvitem svetu, Evropi, Sloveniji, na Gorenjskem, zagotovo tudi v Gorjah, jih to ne odvrne, da ne bi zmogli videti človeka v stiski na drugem koncu sveta. Ali kot je na prireditvi rekel župnik Matej Pav­lič: Svet je majhen, globalna vas. Ne samo s trgovino, ne le v pretoku informacij – svet naj postane povezan tudi skozi solidarnost in dobroto.