Kranjski skavti praznujejo

Skavti se v Kranju srečujejo že od leta 1992. V začetku so se imenovali Viharniki, ker pa je bilo to ime že zasedeno, so po predvojnih skavtih, ki so delovali v Kranju, prevzeli ime Triglavski steg. Ob tridesetem jubileju so pripravili tridnevni tabor, ki je potekal minuli konec tedna v Ribnem pri Bledu.

Ribno – Med letoma 1991 in 1992 se je v Kranju pojavila skavtska skupina, jeseni 1992 pa se je oblikoval kranjski steg z okoli šestdesetimi člani. Skozi leta se je skupini pridružilo vse več mladih, Triglavski steg pa danes sestavlja že skoraj 150 aktivnih članov, razdeljenih v več starostnih skupin oziroma vej. Za pester program trenutno skrbi 19 voditeljev. »Kranjski skavti se lahko pohvalimo tudi z dvema aktivnima bratovščinama odraslih skavtov, ki ju sestavljajo nekdanji voditelji in starši nekaterih aktivnih članov,« sta pojasnili kranjski skavtinji Neža Peternel in Neža Štremfelj.

Ob 30-letnici delovanja so organizirali tridnevni tabor v Ribnem pri Bledu, na tabornem prostoru roda Beli bober, kamor so poleg aktivnih članov povabili tudi vse nekdanje člane in starše. Ti so lahko podoživeli svoje skavtske spomine, nekateri pa so sploh prvič okusili skavtski način življenja. »Tema tabora je bila voda oziroma gorenjske reke, ki povezujejo vse člane našega stega. Skupaj smo zapluli po spominih in se pogumno prepustili, da nas tok odnese naprej,« sta dodali sogovornici. K sodelovanju so povabili tudi nekdanjo kranjsko skavtsko glasbeno skupino Kr-OFF, katere člani so se posebej za to obletnico zopet zbrali in jim pričarali posebno koncertno vzdušje. Praznovanje so zaključili s slovesno sveto mašo in pogostitvijo.

Pristni odnosi in osebna rast

Kot sta še povedali sogovornici, je poslanstvo skavtov s pomočjo skavtske vzgoje prispevati k vsestranskemu razvoju mladih ljudi, da bi postali zrele osebnosti, odgovorni državljani in dejavni člani skupnosti, v katerih se gibljejo. »To voditelji dosegamo s pomočjo skrbno načrtovanega vzgojnega programa, ki odgovarja potrebam naših članov,« sta poudarili in dodali, da mlade med skavti navdušuje zlasti skavtski duh. »Ta energija, ki je prisotna med nami, in pristen stik z naravo. Se mi zdi, da skavti v današnjih časih predstavljajo neke vrste odklop od realnega sveta, ki pa žal postaja vse bolj virtualen. Med nami je veliko večji poudarek na pristnih medsebojnih odnosih in osebnostni rasti.«

V zadnjem času je povpraševanje po vključitvi med skavte v Kranju veliko. »V začetku letošnjega skavtskega leta smo v svoje vrste sprejeli skoraj dvajset članov več kot leto poprej. Kljub vsemu zaradi omejenih kapacitet ne moremo sprejeti vseh, ki bi se nam želeli pridružiti, zato stremimo k širitvi našega stega,« sta povedali ob zavedanju, da so za to potrebni določeni pogoji. »S širitvijo so povezane finančne in prostorske omejitve, prav tako potrebujemo dovolj voditeljev prostovoljcev,« sta pojasnili sogovornici, ki verjameta, da bodo kranjski skavti s časoma uspeli medse sprejeti vse, ki si tega želijo.