Po svetu plula tudi ladja Kamnik

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Zanimivosti / / 06:39

Medobčinski muzej Kamnik je letošnje poletje obarvan tudi morsko, saj je na ogled zanimiva gostujoča razstava Slovenske ladje – šest ladij Splošne plovbe, prav posebno mesto pa na razstavi zaseda ladja Kamnik, ki je v zgodovini Splošne plovbe zapisana z zlatimi črkami; pod njihovo zastavo je plula namreč najdlje, skoraj 34 let.

Kamnik – Razstava Pomorskega muzeja Sergej Mašera iz Pirana na sodoben, tudi multimedijski način predstavlja vseh šest ladij Splošne plovbe in s tem del naše zelo pomembne pomorske zgodovine ter dragocene pomorske snovne in nesnovne dediščine.

Na razstavi so tako predstavljene motorna ladja Martin Krpan, prva slovenska čezoceanska parna tovorna ladja Rog (I), večnamenska tovorna motorna ladja Maribor, ena izmed petih sestrskih ladij tipa Concord, linijska tovorna motorna ladja Ljubljana (III) ter motorna tovorna ladja Portorož (IV) za prevoz razsutih tovorov, zadnji nakup Splošne plovbe leta 2011. Ladje so podrobneje opisane, razstavljene so njihove makete, pa tudi nekaj predmetov, kot denimo rešilni jopič, ladijski kompas in ladijski zvonec, fotografije, obiskovalci pa lahko prisluhnejo tudi nekaterim zgodbam pomorščakov.

Še prav posebno mesto pa so snovalci razstave na gostovanju v Kamniku namenili motorni tovorni ladji Kamnik, ki je bila zgrajena kot zadnja iz serije petih sestrskih ladij (Velenje, Celje, Maribor, Kranj) in bila prevzeta 30. maja 1977 v ladjedelnici v Osaki na Japonskem, njen prvi poveljnik pa je bil kapitan Marijan Lazić. Kot se za vsako novo ladjo spodobi, je bilo treba tudi ladjo Kamnik primerno krstiti s tradicionalnim sekanjem ladijske vrvi, kar je kot botra opravila predmetna učiteljica likovne vzgoje in zgodovine na Osnovni šoli Stranje Majda Šteblaj, ki je bila na dogodku oblečena v narodno nošo. Njena oprava in tudi posebna sekira, s katero je krstila ladjo, so na ogled na razstavi, gospa Majda pa je bila konec junija prisotna tudi na uradnem odprtju razstave in je z zbranimi delila nekaj zanimivih spominov.

Kot izvemo na razstavi, je bila ladja Kamnik večnamenska ladja, ki je lahko prevažala razsute in generalne tovore ter največ 232 kontejnerjev. Zaposlena je bila pretežno v linijski dejavnosti, in sicer na liniji okoli sveta, na liniji Sredozemlje–Srednja Amerika–pacifiška pristanišča ZDA in Kanade, zadnja leta pa na liniji Srednji vzhod–Daljni vzhod. Za takratne razmere je bila moderno opremljena z najnovejšimi navigacijskimi napravami. Bila je namreč med prvimi ladjami Splošne plovbe s satelitsko navigacijo, s centralnim avtomatskim kontrolnim sistemom v strojnici, s popolnoma klimatiziranimi bivalnimi prostori in sofisticirano tovorno opremo, katere dvigala lahko posamično in na mah dvignejo tovor do 120 ton teže. Poganjal jo je pogonski stroj, ki je imel moč 6319 kW. Polno natovorjena je dosegala hitrost 15 vozlov pri dnevni porabi 34 ton težkega goriva. Na ladji je bilo prostora za 36 članov posadke, večinoma pa je posadka štela nekaj več kot 20 članov. Ladja je bila dolga 147,7 metra in široka 22,9 metra, ugrez je znašal 9,36 metra, premer ladijskega vijaka je bil 5,1 metra, teža enega sidra pa kar 5,25 tone.

Ladja Kamnik, ki so ji Kamničani izrekli dobrodošlico v nedeljo, 8. avgusta 1977, na sidrišču pred Piranom, je v zgodovini Splošne plovbe zapisana z zlatimi črkami. Je ladja z najdaljšim stažem v podjetju, saj je tovore pod zastavo Splošne plovbe prevažala častitljivih 33 let in devet mesecev in pol. Svojo pot je zaključila 8. marca 2011, ko jo je družba Splošna plovba v indijskem pristanišču Alang prodala v razrez za staro železo, spomin nanjo pa bo za vedno ostal tudi po zaslugi razstave v Medobčinskem muzeju Kamnik na gradu Zaprice, kjer si jo lahko ogledate še vse do 30. aprila prihodnje leto.