Pastirski stan bodo prenovili

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 18. avgust 2022 / 14:31

V Agrarni skupnosti Hrušica so se na Hruščanski planini lotili obnove zajetja in petinšestdeset let starega pastirskega stanu.

Plavški Rovt – Agrarna skupnost Hrušica je v svoji zgodovini doživela podobno usodo kot vse druge. Njeno premoženje je bilo po drugi svetovni vojni, leta 1949, podržavljeno, pred dvajsetimi leti pa je bilo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno v skupno lastnino prejšnjim upravičencem oziroma njihovim pravnim naslednikom. Zdaj šteje 32 članov, večina jih je s Hrušice, nekaj pa tudi iz Plavškega Rovta. V lasti ima okrog sto hektarjev zemljišč, od tega je 42 hektarjev pašnih površin na Hruščanski planini. Svoje delovanje je že prilagodila novemu zakonu o agrarnih skupnostih.

Število živine na paši se počasi zmanjšuje

Hruščanska planina skupaj z Jeseniško Rožco, Dovško Rožco (Babo) in Koroško Rožco obsega skupek planin Rožca. Že v preteklosti so bile to pomembne visokogorske pašne planine, a tudi danes še na vseh poteka paša. Po podatkih, ki jih je iz različnih pisnih virov zbrala kmetijska svetovalka Tilka Klinar, se je 1938. leta na Hruščanski planini paslo 66 živali, leta 1993 je bilo 37 krav in 68 mlade živine, en konj ter 11 ovc, letos pa se pase 32 krav, tri telice, 22 telet ter štirje osli oziroma skupno nekaj več kot 39 glav velike živine (GVŽ). Število GVŽ se iz leta v leto počasi zmanjšuje, še pred štirimi leti jih je bilo več kot 48. Na planini je okoli 42 hektarjev pašnih površin, ki so razdeljene na več čredink – Hruščanska planina, Rožca, Gabrce, pri bajarjih, Javorje in Hruščanski vrh. Pastirski stan je na nadmorski višini 1350 metrov, Hruščanski vrh pa je visok 1776 metrov.

Živina pije vodo Julijana

»Pod nami je karavanški železniški predor, le nekaj sto metrov proč poteka še cestni predor,« nam je na lokaciji pastirskega stanu na Hruščanski planini pripovedoval Boris Dolžan, predsednik Agrarne skupnosti Hrušica. Kot je dejal, se tudi na planini odražajo posledice preobrazbe vasi Hrušica: nekdaj so skoraj pri vsaki hiši imeli živali – če že ne goved pa vsaj drobnico, zajce in kokoši, zdaj bi lahko na prste ene roke prešteli vse, ki še imajo rejne živali. Poleg živine s Hrušice se na planini pase tudi nekaj živine iz Plavškega Rovta.

Na Hruščanski planini so dobri pogoji za pašo. Planina je dostopna s traktorji in tudi z osebnimi vozili s pogonom na vsa štiri kolesa, v normalnih letih je vedno tudi dovolj paše in vode za napajanje živine. »Živina pije vodo Julijana, ki se steka v bližnji bajer, za rezervo je v bližini še en izvir,« je dejal Boris Dolžan in dodal, da so se pred kratkim lotili sanacije zajetja. Iz njega so že odstranili mulj, bilo ga je skoraj pol metra, ter utrdili brežino. Vodo bodo speljali v korito, iz katerega bo živina lahko pila. Z zvermi doslej niso imeli večjih težav, ugotavljajo pa navzočnost šakalov. »Problem so kolesarji, ki se vozijo po planini. Ker je strmo, veliko zavirajo, pri tem pa nastane graben, iz katerega voda izdolbe korito,« je dejal Boris Dolžan.

Planina je ograjena, na njej pa je tudi stalno navzoč pastir – Milan Klinar iz Plavškega Rovta, ki je bil pastir na planini že v obdobju med letoma 2007 in 2014 in ima letos na paši tudi krave z domače kmetije. Kot je dejal, dobro pozna planino, vešč pa je tudi dela z živino. Živine je letos manj kot prejšnja leta, v čredi ni molznih krav. Živina je čez noč na prostem, kjer se zateče pod krošnje dreves, v pastirskem stanu je le prostor za živali, ki zbolijo.

Pastirski stan kmalu v lepši podobi

»Ko boste čez tri, štiri leta prišli na Hruščansko planino, koče ne boste prepoznali,« je na nedavnem srečanju predstavnikov zgornjegorenjskih agrarnih in pašnih skupnosti dejal Boris Dolžan in napovedal celovito prenovo pastirskega stanu. Doslej so že sanirali temelje ter zamenjali okna in vrata, letos naj bi uredili dvorišče, z injiciranjem odpravili razpoke v zidu, obnovili hlev ter zamenjali streho, prihodnje letos se bodo lotili še notranjosti, med drugim bi radi na podstrehi uredili prostor, kjer bi člani agrarne skupnosti, ki sicer kot solastniki nimajo drugih koristi, lahko tudi prenočili. Uredili naj bi tudi fasado iz macesnovih desk in postavili sončno elektrarno. Za obnovo bodo namenili zaslužek od poseka lesa in denar, ki ga dobijo od države za spodbujanje planinske paše; računajo pa tudi na prostovoljno delo članov agrarne skupnosti.