Za dober poletni dopust

Odgovoren zaposlovalec mora delavcem v času dopusta omogočiti odklop od službenih obveznosti, za pravi počitek pa se morajo potruditi tudi zaposleni sami.

Ljubljana – V času vrhunca poletne sezone, ko se tudi številni slovenski zaposleni odločajo za izrabo letnega dopusta, na Ekvilib Inštitutu, kjer sicer podeljujejo certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, opozarjajo na odgovorno dopustovanje. »Odgovornost delodajalca je, da zagotovi zaposlenemu občutek varnosti, da se v času koriščenja letnega dopusta resnično lahko odklopi. To pa pomeni, da bo nujne stvari opravil nekdo od sodelavcev, ki ta čas niso na dopustu. Pomembno je tudi, da zaposlenemu v času dopusta ni treba skrbeti, kaj vse se lahko zgodi, medtem ko ima letni dopust,« pravi direktor Aleš Kušlan Kranjc, ki sicer zaposlenim predlaga, da si med dopustom onemogočijo dostop do službene pošte na pametnem telefonu ali tablici, prenosni računalnik pa naj pustijo v pisarni. »Le tako je mogoče resnično odklopiti in ne misliti na službene obveznosti,« je prepričan, ob tem pa dodaja, da mora biti odgovoren tudi zaposleni sam, da zna uživati v tem, da ne dela oz. počiva. »Da preklopi iz vloge nepogrešljivega zaposlenega v uživaškega dopustnika. Ni pa vedno lahko, kajti tudi dober počitek se ne opravi sam od sebe,« meni Kušlan Kranjc.

Majska raziskava Mediane TGI o dopustniških navadah Slovencev sicer kaže, da si je v zadnjih 12 mesecih polovica populacije privoščila daljši dopust (pet dni ali več), slaba tretjina kratek oddih do štirih dni, več kot četrtina vprašanih pa sploh ni bila na dopustu. Po podatkih Statističnega urada je četrtina tistih, ki niso odšli na dopust, kot razlog navedla pomanjkanje prostega časa, petina finančne razloge, 16 odstotkov pa razloge, povezane s pandemijo covida-19.

Med tistimi, ki so se na dopust v zadnjem letu odpravili, jih je samo 29 odstotkov takšnih, ki so bili na počitnicah dva tedna, 37 odstotkov jih je bilo na dopustu en teden ali manj, skoraj 17 odstotkov pa tri tedne. Nekaj manj kot 18 odstotkov pa si je privoščilo štiri tedne ali več dopusta.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 28. september 2015 / 12:49

Zanimive registrske tablice

Zanimive možnosti avtomobilskih registrskih tablic očitno zares ne poznajo meja. »Que Sera, Sera ...« si je zimzeleno popevko Doris Day ob registraciji svojega jeklenega konjička najbrž veselo prep...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...