V ferati

Besedilo: Suzana Podgoršek Kovačič
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 8. avgust 2022 / 10:04

Ferate, zavarovane plezalne poti, so, kot kaže, vse bolj priljubljene. Kot hribovka – kakšno leto z manj kondicije (in manj hribi), kakšno leto z več kondicije (in letos je tako) – sem že kar dolgo premišljevala, da bi šla enkrat v ferato. Prejšnji teden se je vse »poklopilo«, šla sem v spremstvu vodnika, ki je znal oceniti moje zmogljivosti in v katero ferato.

Za varno gibanje sem bila »opremljena« z vsemi potrebnimi inštrukcijami, že preden sem ferato doživela v živo, samovarovalna oprema, ki je v ferati obvezna (čelada, plezalni pas, samovarovalni sistem), pa zame ni bila nekaj novega, ker sem jo kdaj prej že uporabila v gorah. Obuvalo je bilo pravo, vremenska slika na petkovo dopoldne prav tako. Pot sem opravila varno, pod nadzorom (tudi »oko« na pravilno pripenjanje in prepenjanje po jeklenicah), lahko bi le nekaj več moči iz rok (jeklenica je bila moja najboljša prijateljica, nekaj pozitivne treme je vendarle bilo) porazdelila v noge. Skale so bile zaradi vode tudi spolzke, treba je bilo tudi premisliti, kam in kako stopiti naprej ...

Moja prva izkušnja s ferato je bila lepa, ker sem se že vnaprej odločila, da se je lotim z dolžnim spoštovanjem. Tega tudi ne opisujem zato, ker bi to štela za osebni podvig, ki ga moram nujno obkljukati. Ali, bog ne daj, da bi me v to premamila kakšna čudovita fotografija, objavljena na družbenem omrežju, toliko osebne odgovornosti že premorem. Bila je osebna želja, povezana z naravo in hribi. V kakšno ferato bom skoraj gotovo še šla, takšne zahtevnosti, ki jo bom zmogla. Upam, da so s posameznimi feratami in njihovo zahtevnostjo dovolj dobro seznanjeni tudi turistični informatorji in da ljudje v čim večji meri sledijo nasvetom in priporočilom. O slednjem kdaj podvomim ...

Istega dne, ko sem bila dopoldne v ferati, sem prebrala novico, da so proti večeru iz ferate Hvadnik reševali družino. Na fotografiji je bilo videti, da so bili obuti v nekakšne sandale. Ne vem, kako je bilo s samovarovalno opremo, o vsem drugem lahko samo sklepam ... Tudi vreme se je zvečer obrnilo v deževje – kot je bilo napovedano.

Pred nedavnim sem v Mojstrani pred Slovenskim planinskim muzejem, kjer imajo tudi učni poligon, srečala par, ki se je udeležil tečaja varnega gibanja in bontona obnašanja po feratah. Kot sta mi povedala, sta se tečaja udeležila zato, ker sta želela spoznati način, kako se v njej varno gibati, da ne bo kasneje kakšne neumnosti. Za varno feratanje je veliko možnosti, meni res ni pod častjo, da je ob meni licenciran vodnik. Sem raje varno na cilju in podoživim vtise v brunarici ob okusnem Natašinem »štrudlu« ...