Domnevno sporne pogodbe policije in Darsa

Revizija v policiji pokazala nepravilnosti

Notranja revizija v policiji naj bi, po poročanju Dnevnika, pokazala na nepravilnosti pri sklepanju posameznih pogodb uprave avtocestne policije, med njimi predvsem tistih z Darsom. Revizor je v poročilu navedel vrsto nepravilnosti, med katerimi je pod vprašaj postavil tudi dopustnost takšnega sporazuma v razmerju policija in Dars v takšnem obsegu. Vprašljive so določene donacije, ki po svoji vsebini niso donacije, policija pa je po pogodbi financirala tudi določene najemne storitve Darsa, ki pa so nekonkretizirane. Revizijo je policija zato že predala protikorupcijski komisiji (KPK), ki je ocenila, da so podani sumi kaznivih dejanj, zato je notranje ministrstvo že ustavilo črpanje sredstev iz tega vira financiranja, KPK pa bo zadevo predala specializiranemu državnemu tožilstvu. Hude pomanjkljivosti vidi tudi prvi mož policije Boštjan Lindav, ki je sprejel odločitev o ustanovitvi posebne delovne skupine, ki bo proučila možne organizacijske rešitve za zagotovitev učinkovitega nadzora cestnega prometa na avtocestah in hitrih cestah ter za njihovo ustrezno sistemsko in organizacijsko umestitev v sistem policije. Celjska, mariborska in koprska specializirana enota avtocestne policije so bile s 1. avgustom začasno ukinjene, njihovi pripadniki pa priključeni lokalnim postajam prometne policije, ki bodo ponovno zadolžene tako za nadzor lokalnih in regionalnih kakor tudi hitrih cest in avtocest. Delovanje sicer nadaljuje ljubljanska enota avtocestne policije.

Tudi varuh človekovih pravic varovana oseba

Po spremenjeni uredbi o policijskem varovanju, ki jo je te dni sprejela vlada, bo varovana oseba tudi varuh človekovih pravic; ta funkcija doslej ni bila del te uredbe. Pri varuhu, ki sicer ni klasičen državni organ, ampak je neodvisni organ, so varovanje po četrti stopnji predlagali med drugim zato, ker je aktualni varuh Peter Svetina v zadnjih dveh letih tarča številnih groženj. V zadnjih dveh letih se srečujemo s povečanjem sovražnosti in nestrpnosti, uperjenih ne le v predstavnike oblasti, neodvisnih institucij, stroke, politike ali medijev, ampak tudi v posameznice in posameznike z drugačnim političnim ali svetovnonazorskim pogledom, so poudarili v pobudi.

Ministrica napovedala dodatno pomoč Ukrajini

Zunanja ministrica Tanja Fajon je po obisku Kijeva vlado seznanila s trenutnim stanjem v Ukrajini. Izpostavila je izčrpanost in strah ukrajinskega naroda po petih mesecih vojne in napovedala, da bodo v prihodnjih dneh v okviru vlade razpravljali o dodatnem paketu pomoči Ukrajini. Kot je povedala, ukrajinske oblasti na prvem mestu poudarjajo potrebo po vojaški pomoči. Skupaj s prispevkom slovenskih nevladnih organizacij je Slovenija do zdaj namenila že skoraj devet milijonov evrov humanitarne pomoči. Ministrica je povedala tudi, da bo med drugim Ukrajini treba pomagati pri obnovi infrastrukture ter na določenih območjih zagotoviti dostop do elektrike in pitne vode. Zunanja ministrica se je v Kijevu sestala z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo, predsednikom vlade Denisom Šmihalom ter županom Kijeva Vitalijem Kličkom. Zagotovila je nadaljnjo podporo in pomoč Ukrajini, tako pri soočanju s posledicami ruske agresije kot na poti v EU.

SDS s še eno referendumsko pobudo

SDS je vložila 4595 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembi zakona o dolgotrajni oskrbi, ki zamika uveljavitev zakona za leto dni, kar je po mnenju SDS škodljivo za starejše. To je že tretja referendumska pobuda SDS, zato pričakujejo, da se bodo vsi referendumi izvedli na enega od letošnjih volilnih dni in da bo zbiranje 40 tisoč podpisov odrejeno v istem roku kot za ostala dva referenduma, torej med 1. septembrom in 5. oktobrom.

Predsednik vlade Robert Golob je v svojem odzivu na vloženo referendumsko pobudo poudaril, da gre za zlorabo referendumske zakonodaje z namenom zaustavljanja izvršne oz. zakonodajne oblasti. Zavzema se za to, da se referendumi izvedejo na isti dan, a ne skupaj s predsedniškimi ali lokalnimi volitvami.

Letošnji julij najtoplejši mesec v zgodovini

Po podatkih Agencije RS za okolje je bil letošnji julij najtoplejši mesec v zgodovini meritev v Ljubljani po kriteriju srednje mesečne temperature. Ta je znašala 24,4 stopinje Celzija. Minuli julij je marsikje prinesel doslej rekordne letošnje temperature. Najvišja julija izmerjena temperatura v Sloveniji ostaja 40,6 stopinje Celzija, kolikor so v Črnomlju izmerili 5. julija 1950 ob 15. uri.