Bogovi in drevesa

Trije poletni bralni namigi Založbe Beletrina

Kranj – Medtem ko za Rdečo kapico, lanskoletno knjižno uspešnico pisateljice Irene Svetek, jeseni v produkciji medijske hiše Pro Plus načrtujejo snemanje televizijske serije, je tu že njena druga knjiga iz serije psiholoških kriminalk z naslovom Beli volk. Znani lik iz prejšnjega romana, tožilec Mio Aurelli se seveda ukvarja z novim umorom. Tokrat je okvir zgodbe vpet v staroslovansko mitološko izročilo, v Kočevskem rogu namreč odkrijejo golo truplo ženske, ki ji obraz prekriva zlovešča maska v obliki volčje glave. Prav zaradi mitološkega ozadja je vzdušje romana strašljivo in temačno, bolj kot krvoločne volkove pa naletimo na morilca takega značaja. Za koga gre? Morda o tem več vesta starša žrtve, saj na plan privrejo družinske skrivnosti, ki jih slednja skrbno čuvata. Tu so grehi iz preteklosti in mreža preprodajalcev, kjer se prav tako pojavi beli volk – droga v obliki belega prahu. Roman se dogaja v, kot pravi avtorica, magični pokrajini Kočevja in Bele krajine. A to ni edini umor … Preden se spoznate z Belim volkom, bralci Rdeče kapice seveda priporočajo, da začnete z njo.

Z bogovi se v svoji najnovejši zbirki šestih novel Bogovi se nam smejijo pogovarja tudi pesnik, pisatelj, urednik in idejni pobudnik mnogih knjižnih in kulturnih dogodkov Aleš Šteger. V zbirki se pisec poigrava z grškimi miti, ki jih skozi sodobne in aktualne zgodbe zapisuje na novo, v drugačnih kontekstih. »Čeprav je dogajanje vseh novel postavljeno v današnji čas, skozi usode odmevajo zgodbe starih grških mitov o Evropi, Prometeju, Narcisu, Orfeju, Meduzi in Ikarju,« pojasnjuje Šteger in se sprašuje: »Smo v svetu, ki so ga bogovi zapustili, res tako daleč od časov, ko je njihov milostni nasmeh ali posmehljivi krohot vladal človekovi usodi?« Zgodbe so presenetljive in aktualne, saj se osredotočajo na medčloveške odnose, strasti, hrepenenja, želje, travme – prav tako kot originalni miti. Preslikave mitov v sedanjost ponujajo številne možnosti za razmislek; o tem, da se iz zgodovine nič ne naučimo do tega, kako se skozi čas obnavljajo določeni vzorci in kako se usoda rada poigrava z vsemi in povsod. Ob tem pa se bogovi, kot nakazuje naslov, le privoščljivo smejijo.

Ameriški pisatelj Richard Powers je za svoj roman Razvejenje leta 2019 prejel Pulitzerjevo nagrado, zdaj pa lahko to ambiciozno in impozantno knjigo, ki se pne čez več kot sedemsto strani, beremo tudi v slovenskem prevodu Andreja E. Skubica. V romanu spremljamo devet ljudi, ki si delijo edinstvene izkušnje, povezane z drevesi. Od tod tudi naslov romana, razvejenje je namreč sestavljeno iz orjaških dreves, ki se dvigajo nad okoliškimi krošnjami. Powers je navdih za roman dobil med poučevanjem na Stanfordu, ko se je prvič srečal s sekvojami. Knjiga je razdeljena na štiri sklope, poimenovane po življenjskem ciklu drevesa: Korenine, Deblo, Krošnja in Semena. Razvejenje Richarda Powersa je knjiga o človeških usodah: umetnik, inženirka, profesor psihologije, odvetnik, stenografka, vietnamski veteran, invalidni računalniški genij, botaničarka in študentka aktuarskih ved vsak na svojem koncu ameriške celine živijo povsem različna življenja, toda vsako od njihovih življenj se v nekem obdobju osebne zgodovine poveže z našimi lesenimi sobitji, ki že stotine milijonov let na Zemlji ustvarjajo pogoje za življenje. Nekateri pri tem umrejo, drugi končajo v zaporu, dosežejo svetovni sloves, nekateri pa le za vselej spremenijo svoj pogled na svet – kar lahko doseže tudi ta knjiga.