Na Krasu pomagalo skoraj tisoč gasilcev

Gorenjski gasilci imajo sveže izkušnje z gašenjem gozdnega požara na Potoški gori, a specifika gašenja na Krasu je precej drugačna, pravi poveljnik Gasilske zveze Gorenjske Tomaž Vilfan. Na Krasu je v tednu dni gasilo tudi 960 gorenjskih gasilcev.

Kranj – Obsežen požar na goriškem Krasu, ki je po zadnjih podatkih zajel okoli 3500 hektarjev veliko območje, je od nedelje pod nadzorom, tako da so poziv gorenjskim gasilcem, ki so se pripravljali, da se včeraj znova odpravijo na požarišče, preklicali. »Imamo pa na razpolago od 30 do 40 gasilcev, ki bi se ob izraženi potrebi lahko takoj spet odpravili na Kras,« je včeraj razložil regijski poveljnik Tomaž Vilfan.

Na Krasu 960 gorenjskih gasilcev

Pri gašenju požara, ki je izbruhnil 17. julija, je sicer do zdaj sodelovalo skupno 960 gasilcev iz vseh gasilskih zvez na Gorenjskem, je pojasnil Vilfan. Prva večja skupina s 177 gasilci in 45 vozili se je tja odpravila v ponedeljek, 18. julija, največja odprava pa je 21. julija štela 388 prostovoljnih in poklicnih gasilcev s 85 vozili. »Z odzivom gorenjskih gasilcev smo lahko zadovoljni. Pozna pa se, da so dopusti,« je dejal Vilfan, ki je bil v zadnjem tednu tudi sam dvakrat na Krasu. »Iskrena hvala vsem, ki so bili v zadnjem tednu aktivni v zvezi s požarom na Krasu, ki so organizirali, vodili enote, ki so delali na terenu. Hvala gasilcem v prvi bojni liniji in tistim, ki so skrbeli, da so ti gasilci sploh lahko opravljali svoje naloge,« je poudaril.

Specifika gašenja drugačna

Gorenjski gasilci imajo s požarom v naravnem okolju precej sveže izkušnje, saj so se konec marca tri dni borili z gozdnim požarom na Potoški gori. A specifika gašenja na Krasu je precej drugačna kot na Gorenjskem, opozarja Vilfan. »Teren je drugačen, rastlinje je drugačno, požar se drugače širi kot pri nas. Ne nazadnje pa je tudi razsežnost požara na Krasu neprimerljivo večja od požara na Potoški gori. Velik problem so tudi neeksplodirana ubojna sredstva iz prve svetovne vojne, zato smo imeli gasilci tudi prepoved vstopa na površine, ki so bile požgane od požara, saj je v vroči zemlji prihajalo do eksplozij starih granat. Slišali smo ogromno pokov, zelo bližnje srečanje z eksplodirano granato pa je imela gasilka iz Predoselj, ki je gasila s ceste, a je v njeni bližini eksplodirala granata, šrapnel pa ji je priletel tik ob glavi. Hvala bogu se je vse srečno izteklo,« je razložil Vilfan.

Prizori izčrpanih gasilcev pogosti

Gasilci so običajno na Krasu gasili v dvanajsturnih izmenah, razmere pa so bile zelo težavne tudi zaradi velike vročine in zadimljenega ozračja. »Ko smo se v četrtek zjutraj pripeljali na požarišče, se sonce sploh ni videlo, tako je bilo zadimljeno. Dodatno je gasilce izčrpavala še vročina, bilo je okoli 37 stopinj Celzija, tako da je bilo v gasilski obleki zelo vroče že v senci, kaj šele na soncu in v bližini ognja. Prizori ležečih izčrpanih gasilcev, ki krožijo po družbenih omrežjih, so bili zato na terenu pogosti,« je pojasnil Vilfan.

Vlada je napovedala finančna nadomestila vsem gasilcem, ki so pomagali pri gašenju požara, podjetnik Ivo Boscarol pa je napovedal, da bosta s hčerko ta znesek še podvojila, a Vilfan poudarja, da se zagotovo nihče od gasilcev na Kras ni odpravil z željo po zaslužku, temveč iz solidarnosti in z željo pomagati. To so začutili tudi domačini, ki so na različne načine izkazovali svojo hvaležnost. Kot je pojasnil Vilfan, je bil sicer zaradi obsežnosti požara aktiviran državni načrt, na podlagi katerega bo država delodajalcem pokrila nadomestila plač prostovoljnih gasilcev in gasilskim enotam povrnila stroške poškodovane opreme. »Želeli pa bi si, da bi država ta del svoje naloge naredila hitreje kot doslej. Za marčevski požar na Potoški gori namreč sredstev še nismo prejeli. Upam, da bodo tokrat hitrejši in da ob tem ne bodo pozabili na požar na Potoški gori, saj je bilo tam uničene kar precej opreme. Samo v Gasilsko reševalni službi Kranj je v treh dneh nastalo za 19 tisoč evrov stroškov, od tega deset tisoč evrov zaradi poškodovane opreme.«