Jože Mohar / Foto: Cveto Zaplotnik

Dan polja v znamenju hude suše

Letošnji Dan polja na Polici pri Naklem je minil v znamenju hude suše, ki pesti kmetijstvo na Gorenjskem.

Dr. Peter Dolničar: Pridelek krompirja bo zaradi suše bistveno manjši od pričakovanega, a odkupne cene zaradi tega verjetno ne bodo zelo poskočile, saj bo krompirja na evropskem trgu dovolj.

Polica – Semenarska hiša Agrosaat (RWA Slovenija) in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj sta v sodelovanju s Poličarjevo kmetijo s Police pripravila prejšnji torek Dan polja. Srečanje z gorenjskimi kmeti je bilo tradicionalno, že dvaindvajseto po vrsti, a vendarle posebno, saj je letošnji poskus s sortami krompirja, koruze in žita na Poličarjevi njivi zaznamovala ena najhujših suš, ki letos sicer pesti kmetijstvo v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. Kot je dejal Jože Mohar iz družbe RWA Slovenija, ki se ukvarja tudi s trženjem semen, je po njihovih ocenah letos padlo na Gorenjskem pol manj padavin, kot jih pade v običajnih, normalnih letih. Prav zaradi suše je bil Dan polja kasneje kot običajno oziroma že po tem, ko so na poskusnem polju poželi tri sorte ječmena ter po eno sorto pšenice in tritikale. Ko so namreč pred štirimi tedni testno izkopali gomolje krompirja, so bili ti še zelo drobni.

Mohar: manjši pridelek krompirja in koruze

V testu je osem sort krompirja, med njimi so tri avstrijske, dve nemški in tri nove slovenske sorte, ki so jih razvili v Kmetijskem inštitutu Slovenije in bodo prihodnje leto prvič v prodaji – sorte KIS Blegoš, KIS Mangart in KIS Tamar. Večina sort v poskusu je zaradi suše razvila manj gomoljev – od dvanajst do petnajst, kar je sicer za letošnje sušne razmere še vedno zelo dobro, vendar bi morali biti gomolji zdaj že bolj debeli. Pridelek bo letos zaradi suše občutno manjši, še zlasti na peščenih tleh. Boljši pridelek od povprečja bo le na kmetijah, ki krompirjeve nasade namakajo, a takih je na Gorenjskem še zelo malo. »Problem bo tudi s kakovostjo krompirja, saj ob nadaljevanju suše lahko pride do sekundarne, drugotne rasti gomoljev,« je dejal Jože Mohar in potlej predstavil še poskus z osmimi različnimi sortami koruze za siliranje. Ker so na kmetiji posejali koruzo bolj pozno, že po odkosu trave, občutno bolj občuti posledice suše kot koruza, ki je bila na primer sejana ob koncu aprila. Po manjših padavinah in okopavanju se je stanje koruze v poskusu nekoliko izboljšalo, tako da je zdaj kar dobro videti. »Sicer pa bodo letos pridelki koruze na peščenih tleh na Gorenjskem zelo slabi,« je dejal Jože Mohar in poudaril pomen strniščnih dosevkov za rodovitnost tal in pridelavo krme v obdobju suše ter pomen apnenja.

Kalan: pridelavo bo treba prilagoditi

»Če se bodo takšne suše, kot je letošnja, ponavljale, bodo kmetje morali temu prilagoditi tudi kmetijsko pridelavo,« je dejala Marija Kalan iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj in dodala, da je ena od možnosti za prilagajanje na vse bolj pogoste suše tudi namakanje kmetijskih zemljišč. Najboljša rešitev je uvedba namakalnega sistema na širšem območju, za to pa je potrebno medsebojno povezovanje in dogovarjanje kmetov. Od ideje do projekta in izvedbe je dolga pot – velik problem je umestitev namakalnega sistema v prostor –, pri kateri imajo pomembno besedo naravovarstveniki, je še dejala Kalanova.

Dolničar: najdaljša suša na Gorenjskem

»Letošnja suša na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji je najhujša v zadnjih letih in tudi najdaljša, saj se je začela že lani jeseni. V Jablah, na primer, je od začetka maja do danes padlo 40 litrov padavin na kvadratni meter, za normalno rast bi jih moralo pasti od 300 do 400 litrov, ob tem pa je bilo malo padavin tudi že čez zimo. Pri 38 stopinjah Celzija, kolikor je bilo napovedano za minuli konec tedna, rastline začnejo propadati ne glede na to, koliko vode je v zemlji,« je v torek na Dnevu polja ugotavljal dr. Peter Dolničar iz Kmetijskega inštituta Slovenije in dodal, da večina pridelovalcev v zahodni Evropi krompir namaka. Za namakanje pa ni potreben le namakalni sistem, ampak tudi stabilen vodni vir. Na Gorenjskem za zdaj še ni večjih namakalnih sistemov, pridelovalci so bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Kot zanimivost je dr. Dolničar omenil, da Izraelci namakajo poljščine z očiščeno odpadno vodo, ob tem pa je dodal, da si ne predstavlja, kako bi vodo lahko toliko očistili, da bi bila primerna za namakanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / ponedeljek, 2. julij 2007 / 07:00

Moj dan brez elektrike

Zjutraj vstanem in prižgem svečo, saj je še malo teme in nimam elektrike. Postanem lačen. A nimam kruha. Pa se domislim, da bi spekel kruh. Naredim testo, zakurim v peči in dam testo vanjo. K...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 10. december 2009 / 07:00

Dobrodelnost v Strahinju

Strahinj - Dijaki in profesorji Srednje šole Biotehniškega centra Naklo so konec novembra pripravili dobrodelni večer, ki so ga poimenovali Z obrazi in s srci. Svoje vrstnike, st...

Gospodarstvo / četrtek, 10. december 2009 / 07:00

Mešetar

Oktobra se je cena mleka še malo zvišala Po podatkih tržno informacijskega sistema, ki deluje pri Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, je oktobra povprečna...

Nasveti / četrtek, 10. december 2009 / 07:00

Labirint življenja

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Nasveti / četrtek, 10. december 2009 / 07:00

Začinimo zimo

Zakaj si ne bi hladnih zimskih dni popestrili z uporabo nekaterih začimb in zelišč, ki pogrejejo in poživijo naše telo in dušo. V času praznikov, ko načeloma zaužijemo več jedače in pijače, poskrbijo...

Gospodarstvo / četrtek, 10. december 2009 / 07:00

Zahtevajo še večjo natančnost

Evropska komisija zahteva od Slovenije še večjo natančnost pri plačilih na površino. Kmetje bodo v drugi polovici januarja prejeli izpiske posodobljenih Gerkov.