Dan polja v znamenju hude suše

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 26. julij 2022 / 10:37

Letošnji Dan polja na Polici pri Naklem je minil v znamenju hude suše, ki pesti kmetijstvo na Gorenjskem.

Polica – Semenarska hiša Agrosaat (RWA Slovenija) in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj sta v sodelovanju s Poličarjevo kmetijo s Police pripravila prejšnji torek Dan polja. Srečanje z gorenjskimi kmeti je bilo tradicionalno, že dvaindvajseto po vrsti, a vendarle posebno, saj je letošnji poskus s sortami krompirja, koruze in žita na Poličarjevi njivi zaznamovala ena najhujših suš, ki letos sicer pesti kmetijstvo v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. Kot je dejal Jože Mohar iz družbe RWA Slovenija, ki se ukvarja tudi s trženjem semen, je po njihovih ocenah letos padlo na Gorenjskem pol manj padavin, kot jih pade v običajnih, normalnih letih. Prav zaradi suše je bil Dan polja kasneje kot običajno oziroma že po tem, ko so na poskusnem polju poželi tri sorte ječmena ter po eno sorto pšenice in tritikale. Ko so namreč pred štirimi tedni testno izkopali gomolje krompirja, so bili ti še zelo drobni.

Mohar: manjši pridelek krompirja in koruze

V testu je osem sort krompirja, med njimi so tri avstrijske, dve nemški in tri nove slovenske sorte, ki so jih razvili v Kmetijskem inštitutu Slovenije in bodo prihodnje leto prvič v prodaji – sorte KIS Blegoš, KIS Mangart in KIS Tamar. Večina sort v poskusu je zaradi suše razvila manj gomoljev – od dvanajst do petnajst, kar je sicer za letošnje sušne razmere še vedno zelo dobro, vendar bi morali biti gomolji zdaj že bolj debeli. Pridelek bo letos zaradi suše občutno manjši, še zlasti na peščenih tleh. Boljši pridelek od povprečja bo le na kmetijah, ki krompirjeve nasade namakajo, a takih je na Gorenjskem še zelo malo. »Problem bo tudi s kakovostjo krompirja, saj ob nadaljevanju suše lahko pride do sekundarne, drugotne rasti gomoljev,« je dejal Jože Mohar in potlej predstavil še poskus z osmimi različnimi sortami koruze za siliranje. Ker so na kmetiji posejali koruzo bolj pozno, že po odkosu trave, občutno bolj občuti posledice suše kot koruza, ki je bila na primer sejana ob koncu aprila. Po manjših padavinah in okopavanju se je stanje koruze v poskusu nekoliko izboljšalo, tako da je zdaj kar dobro videti. »Sicer pa bodo letos pridelki koruze na peščenih tleh na Gorenjskem zelo slabi,« je dejal Jože Mohar in poudaril pomen strniščnih dosevkov za rodovitnost tal in pridelavo krme v obdobju suše ter pomen apnenja.

Kalan: pridelavo bo treba prilagoditi

»Če se bodo takšne suše, kot je letošnja, ponavljale, bodo kmetje morali temu prilagoditi tudi kmetijsko pridelavo,« je dejala Marija Kalan iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj in dodala, da je ena od možnosti za prilagajanje na vse bolj pogoste suše tudi namakanje kmetijskih zemljišč. Najboljša rešitev je uvedba namakalnega sistema na širšem območju, za to pa je potrebno medsebojno povezovanje in dogovarjanje kmetov. Od ideje do projekta in izvedbe je dolga pot – velik problem je umestitev namakalnega sistema v prostor –, pri kateri imajo pomembno besedo naravovarstveniki, je še dejala Kalanova.

Dolničar: najdaljša suša na Gorenjskem

»Letošnja suša na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji je najhujša v zadnjih letih in tudi najdaljša, saj se je začela že lani jeseni. V Jablah, na primer, je od začetka maja do danes padlo 40 litrov padavin na kvadratni meter, za normalno rast bi jih moralo pasti od 300 do 400 litrov, ob tem pa je bilo malo padavin tudi že čez zimo. Pri 38 stopinjah Celzija, kolikor je bilo napovedano za minuli konec tedna, rastline začnejo propadati ne glede na to, koliko vode je v zemlji,« je v torek na Dnevu polja ugotavljal dr. Peter Dolničar iz Kmetijskega inštituta Slovenije in dodal, da večina pridelovalcev v zahodni Evropi krompir namaka. Za namakanje pa ni potreben le namakalni sistem, ampak tudi stabilen vodni vir. Na Gorenjskem za zdaj še ni večjih namakalnih sistemov, pridelovalci so bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Kot zanimivost je dr. Dolničar omenil, da Izraelci namakajo poljščine z očiščeno odpadno vodo, ob tem pa je dodal, da si ne predstavlja, kako bi vodo lahko toliko očistili, da bi bila primerna za namakanje.