Zgodbe crngrobskih podob

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 25. julij 2022 / 12:38

V galeriji Crngrobsk turn v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu, enem največjih spomenikov freskantstva na Slovenskem, je na ogled razstava z naslovom Crngrob naokrog – zakladnica freskantstva. V raziskovalnem delu projekta Crngrob naokrog je bilo vodilo kustosinje Loškega muzeja Nine Misson poiskati »manjkajoče« freske in jih na dostopen način predstaviti javnosti.

Starejša in srednja generacija se crngrobske cerkve spominja kot enega od prizorišč, na katerem so pred petdesetimi leti snemali slovensko filmsko klasiko Cvetje v jeseni (premiera filma je bila leta 1973). Le kdo se ne spomni prizora, ko je Polde Bibič, filmski Janez, kupoval lectovo srce Mileni Zupančič, filmski Meti, in se postavil zanjo ter prebunkal lokalne fante, ker so se ti norčevali iz njiju? Slikoviti prizori so bili med drugim posneti ob vhodni stebriščni lopi cerkve Marijinega oznanjenja.

Filmarje je takrat bržkone navdušila predvsem fotogeničnost crngrobske cerkve, znano pa je, da ta sakralni biser v sebi skriva večstoletno stavbno zgodovino, Crngrob je bil namreč že v srednjem veku doma in na tujem uveljavljeno romarsko središče, zagotovo pa danes velja za enega največjih spomenikov freskantstva na Slovenskem. Prav crngrobske freske na razstavi, ki jo je pripravila kustosinja Loškega muzeja Nina Misson, stopajo v ospredje. Tokratna razstava je sicer del širšega projekta Crngrob naokrog, pri katerem sodelujejo Razvojna agencija Sora, škofjeloška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, Loški muzej, Občina Škofja Loka in Župnija Stara Loka.

Cerkev bogata s poslikavami

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu so začeli graditi najkasneje v 13. stoletju, današnjo podobo pa je dobila v 19. stoletju. Romarji, ki so v preteklih stoletjih prihajali v Crngrob, so s svojimi darovi omogočali tako povečave cerkve kot naročila bogate likovne opreme. Poleg zlatih baročnih oltarjev vsekakor izstopajo stenske poslikave, ki so nastajale skoraj vso stavbno zgodovino cerkve. Nekatere slikarije so še danes dobro ohranjene, druge so že težko prepoznavne ali pa so bile celo snete in so hranjene v galerijskih depojih.

»V okviru projekta sem že lansko poletje začela raziskovanje crngrobske cerkve za namen razstave in priprave vodnika po cerkvi. Poudarek je na doslej še neznanem, predvsem kar se tiče fresk. Kje so, so ohranjene v originalu, morda obstajajo kopije ali vsaj fotografije ... Nekatere manjkajoče freske iz cerkvene severne ladje smo na primer našli v depoju Narodne galerije Slovenije,« pove Nina Misson, pri čemer posebej omenja fresko sv. Ane Samotretje: »Na naši razstavi si lahko ogledate fotografijo originala, ki je v galerijskem depoju, saj je freska v preslabem stanju, da bi si jo lahko izposodili za razstavo.« Kot doda, sta freske že leta 1935 odkrivala umetnostni zgodovinar in deželni konservator France Stele in restavrator Matej Sternen, tokrat pa jih na javnosti dostopen način predstavljajo na razstavi. Obiskovalcem je predstavljenih dvanajst poslikav iz različnih obdobij.

Freske in njih zgodbe

Obiskovalcem je predstavljenih dvanajst poslikav iz različnih obdobij. Med njimi so na primer kopije fresk, ki jih je v tridesetih letih prejšnjega stoletja naročil starološki kaplan in umetnostni zgodovinar Janez Veider, tudi avtor prvega vodiča po cerkvi. Kopije je kasneje podaril Muzejskemu društvu, preko katerega jih je dobil Loški muzej in so celo eni prvih inventariziranih predmetov takrat ustanovljenega muzeja. »Nekatere freske so v cerkvi težko dostopne. Na primer freska na vhodni strani cerkve je deloma zakrita, ker so v 19. stoletju nanjo prislonili konstrukcijo vhodne lope, deloma pa je vidna v podstrešnem delu, kamor bi se bilo treba vzpenjati med tramovi, kar je seveda neprimerno za obiskovalce. Zato fresko predstavljamo s fotografijo,« pojasnjuje kustosinja. S črno-belo fotografijo iz šestdesetih let je predstavljena tudi freska sv. Krištofa iz druge polovice 15. stoletja, ki je komaj še vidna na zunanji steni cerkve. »Leta 1955 so jo poskušali rešiti z dodanim nadstreškom, a je v naslednjih desetletjih tako rekoč izginila. Čudovit primerek je tudi freska Sveta nedelja, katere kopijo hrani Loški muzej.«

Vsaka predstavljena freska ima na razstavi tudi vsebinsko razlago v slovenskem in angleškem jeziku, ki bo dobrodošla predvsem za vse tiste, ki so jim biblijske vsebine manj znane. Avtorica razstave je v galerijski prostor dodala tudi film, v katerem sodelujeta glasbenik in velik poznavalec starih glasbil Janez Jocif ter geolog in zgodovinar Alojzij Pavel Florjančič. Prvi nam predstavlja motiviko freske Sveta nedelja, drugi na zanimiv anekdotičen način pojasni, kako je s kitovo kostjo, ki je že več kot petsto let pod stropom crngrobske cerkve, zakaj ima nadangel Gabrijel tri roke in zakaj je v cerkvi kar petkrat upodobljena sv. Barbara. »V vsakem obdobju so postavili svojo Barbaro. Tu okoli so bile jame, v katere je kdo padel, v njih so se po ustnem izročilu skrivali razbojniki, ki so napadali ljudi, ki so potovali iz Kranja v Škofjo Loko. Zato je marsikdo cerkvi doniral denar in želel, da vanjo naslikajo sv. Barbaro,« pove izjemen poznavalec crngrobske zgodovine Alojzij Pavel Florjančič in doda, da je kitova kost najbrž najstarejša muzealija na Slovenskem, saj je na svojem mestu obešena že od leta 1451.

Novo življenje crngrobske cerkve

Velik prispevek k ponovnemu oživljanju crngrobske cerkve je po prenovah v zadnjih dveh letih prispevalo tudi Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, ki upravlja tudi galerijo. »V galeriji smo pripravili že več razstav, od dragocene zbirke crngrobskih mašnih plaščev iz 18. in 19. stoletja do razstave čipk, predvsem pa vsebin, povezanih s kulturno dediščino in zgodovino Crngroba, cerkve in okolice. Galerija je lepa dopolnitev cerkve, ki je kot državni kulturni spomenik že sama po sebi neke vrste naravna galerija,« pove vodja galerije Urška Florjančič, prepričana, da prostor, tako galerija v zvoniku kot cerkev sama, kar kliče po dogodkih.

Predsednik društva Mihael Habicht pri ponovnem oživljanju Crngroba kot ključno podporo poudarja angažma Občine Škofja Loka in župana Tineta Radinje. »V letošnjem letu je tu potekalo že veliko kulturnih dogodkov, od cikla koncertov, ki ga je pripravil Janez Jocif, do razstav in seveda bogoslužja ob vseh Marijinih praznikih. Sem in tja pride na vrsto tudi kakšna poroka,« poudarja Habicht; da dvakrat na teden tudi pohodnike, ki gredo naprej na Križno goro ali Planico, pričaka odprta cerkev.

Že pomladi se je več kot deset prostovoljcev društva udeležilo izobraževalnega programa, da bodo lahko ob sredah in nedeljah, ko bo galerija odprta, obiskovalce tudi vodili po razstavi in cerkvi. Nina Misson je pripravila tudi brezplačni vodnik po cerkvi Marijinega oznanjenja Crngrob naokrog.