Uresničila se ji je želja

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Razvedrilo / ponedeljek, 25. julij 2022 / 12:40

Julija je častitljivih sto let praznovala Ana Polajnar, rojena v Kokri. Od leta 2020 biva v Domu starejših občanov Preddvor, kjer so ji pripravili prijetno praznovanje.

Preddvor – Ana Polajnar, za sorodnike in znance Ančka ali Anica, je bila rojena 16. julija 1922 v Kokri, kjer je živela do svojega 17. leta. Že v rosnih letih je morala prijeti za delo. Najprej je pri sosednjih kmetih pasla živino, kasneje je morala opravljati še težja dela na bolj oddaljenih kmetijah, kjer je ostajala po ves teden in prihajala domov k mami le za konec tedna. Leta 1939, ko Anica ni bila stara niti 17 let, ji je zaradi hude in neozdravljive bolezni umrla mama. Po njeni smrti je odšla iz Kokre, kamor se ni več vrnila. Od tedaj je služila pri različnih kmetih v Tupaličah, Mačah in v Dvorjah pri Cerkljah. Še pred drugo svetovno vojno je kot gospodinjska pomočnica delala tudi na gradu Turn in na tedanjo gospodarico ohranila lepe spomine.

Kuharica na Krvavcu in v Fiesi

Po drugi svetovni vojni se je na priporočilo znanke znašla na delu v kuhinji v Kranju. Čeprav s kuhanjem ni imela nobenih izkušenj, je bila vajena trdega dela, zato ji je s prirojeno vztrajnostjo in delavnostjo uspelo. Naredila je kuharsko šolo in bila kot kuharica skoraj trideset let zaposlena v podjetju SCT. Delala je na terenu, na različnih koncih tedanje Jugoslavije, največ v Dalmaciji in slovenski Istri. Upokojila se je leta 1974, stara 52 let, a si je tudi po tem našla različna dela. Bila kuharica na Krvavcu in v počitniškem domu v Fiesi, pazila je tudi otroke v bloku.

S prihranki si je leta 1968 ustvarila dom v Ljubljani, kamor je v času zaposlitve prihajala občasno, po upokojitvi pa je tam stalno živela skoraj petdeset let, do odhoda v dom starejših občanov Preddvor v začetku leta 2020. Vsi stanovalci bloka v Ljubljani jo dobro poznajo kot delavno ter pošteno stanovalko. Nekoč je na stopnicah svojega bloka našla kuverto z večjo vsoto denarja in ga brez obotavljanja vrnila lastnici, bodoči nevesti, ki je imela denar pripravljen za poroko.

Njeno srce ostalo v Kokri

Ana Polajnar je večkrat omenila, da bi rada dočakala sto let. Zadnje čase je vsakič na obisku vprašala, koliko ji še manjka do sto. Ta želja se ji je uresničila. Na njen stoti rojstni dan so se njene častitljive obletnice z njo veselili sorodniki in znanci, pred kratkim sta ji voščila ter jo obdarila tudi preddvorski župan Rok Roblek in direktorica doma Lidija Kos.

Čeprav je toliko let živela v Ljubljani, je njeno srce za vedno živelo in ostalo v rodni Kokri. Še danes večkrat obuja spomine ter sprašuje po tamkajšnjih domačijah in ljudeh. Kljub temu da je imela težko življenje, je ostala vitalna, le noge ji ne služijo več. Marsikdo ji ne bi pripisal toliko let, še zlasti ker nima niti enega sivega lasu.